Je splav umor ali ni?

OddajAna Kos, dne 2014-01-18 ob 14:38:19

Hoteni splav je umor.

Seveda je. Kaj bi pa bil drugega.

Če nekdo nekoga povozi z avtom in je človek mrtev, je človek mrtev in nič drugega. (Seveda je pa razlika v tem, koliko je kdo kriv.)

Je taka razlika, ali se človek še ni rodil ali se je že rodil?

Pravzaprav je bilo človeku že pred rojstvom vzeto vse. Čisto vse. Vse možnosti. Nikoli se potem ne more odločati za nič. Tudi tega seveda ne, ali bi rad živel ali ne.

Medtem ko človek, ki umre kasneje v življenju, je vendar že marsikaj doživel ... naredil ... ustvaril ... Je imel nekaj možnosti. Kolikokrat nam je težko ob ljudeh, ki umrejo mladi, češ: vse življenje so še imeli pred seboj ... Pa splavljeni otroci? Oni so tudi imeli vse življenje pred seboj ... dokler ...

Nekateri vztrajno trdijo, da splav ni umor. Da duša pride v človeka šele ob rojstvu. Res je, nisem brala knjig o potovanju duš in s podobnimi vsebinami, vendar se (vas) vprašam, kaj je potem tisto, kar dela človeško telo živo. Ni duša? Duh, dih, duša?

Kako potem more rasti malo bitje v mami, če ni duše v njem?

Aja, ko to malo dete začuti, da se bliža skalpel ali vakuum ali karkoli agresivnega do njega, pa dušica lepo zbeži in se naseli drugje?

Kaj ni tako govorjenje samo zato, da bi ženske potolažile same sebe - ker je prepozno ... ker je njihov otrok mrtev?

Video - nosečnost

Zakaj so meni pripovedovale ženske, ki so splavile, o joku dojenčkov ...?

Ena recimo mi je pripovedovala takole: "Vsako noč po splavu sem slišala jok ... Vsako noč sem vstajala in hodila gledat skozi okno ... zdelo se mi je, da slišim jok. Slišala sem ga."

To se je dogajalo dolgo časa ... dokler ni naredila enega pomembnega koraka: priznala, kaj je naredila (ne le povedala, da je splavila, temveč priznala, da je bilo to narobe), prosila za odpuščanje ... dala ime nerojenemu otroku ...

Prav tako mi je pripovedovala ena druga ženska, ki je uporabljala intrauterini obroček (kot kontracepcijo), popolnoma je zaupala, da je to dobra metoda, o njej ni vedela ničesar spornega (ni vedela tega, da v resnici lahko povzroči splav), a vendar je vse mesece, dokler je imela ta vložek v sebi, poslušala otroški jok. Tako mi je povedala sama. Ko je šla k zdravniku, da so ji odstranili to "kontracepcijsko" sredstvo, je jok prenehal ...


Video, ki bi ga morda morali videti vsi ljudje ali vsaj tisti, ki trdijo, da je splav nekaj dobrega in nujnega in imajo zanj vedno opravičila (preden ga gledate, preberite odstavek do konca ...), vsaj tisti, ki jemljejo pravico do splava kot absolutno pravico, ki jo imajo; naj vendar pogledajo in vidijo v trebuh nosečnice - naj vidijo, da tam ni le nekaj za v kanalizacijo, naj vidijo, da gre vendar še za eno telo, za majceno telesce pravzaprav, vendar za resnično, unikatno ...In sploh ... če trdite, da "seksate" iz ljubezni, pomislite, kaj se potem zgodi s "sadovi ljubezni" in če "seksate" kar tako, po nesreči, "iz strasti", bodite vendar odgovorni PRAVOČASNO! In to ni PO TEM. Bodite odgovorni PREJ!

Slike v videu so grozljive, ampak to je - žal - realnost.

Vse abortivne metode so krute.

Katere metode uporabljajo?
Aspiracija (vakuumski splav) - od 6. - 14. tedna.
Embriotomija (maternico postrgajo) - od 15. do 22. tedna.
Histerotomija (splav s carskim rezom) - v zadnjem tromesečju nosečnosti.
Zastrupitev ploda (npr. s solno kislino) - v drugem in tretjem tromesečju.
Delno rojstvo - v drugem in tretjem tromesečju nosečnosti.
RU 486 (kemični splav - s tabletko) - po enih podatkih do 7. tedna, do drugih pa v kombinaciji s prostoglandini do konca drugega trimesečja - torej 6 mesecev.
Feticid (kalijev klorid vbrizgajo v otrokovo srce - to povzroči odpoved srca) - to svetujejo pri živem plodu, starem nad 22 tedni, da bi ne prišlo do poroda z živim plodom.
Poleg teh metod imajo abortiven učinek tudi nekatere vrste kontracepcije: maternični vložek (spirala, mirena) in hormonska kontracepcija.
Prebrala sem vse opise teh postopkov in bilo me je groza sploh prebrati ... Enkrat mi je neka ginekologinja razložila, kako naredijo splav v visoki nosečnosti. Ne bi rada tega nikoli govorila. Groza me je samo ob misli na to ...
Dejstvo je, da bi ženska, ki želi splaviti, morala vedeti ... Pa ne samo ona, tudi njen partner ... Če jo ima rad in mu ni vseeno zanjo. Če je pa nima rad, pa nima kaj delati z njo in pri njej.

Če gre človek na kakšen poseg k zdravniku, dobi, da prebere in podpiše precej listov. Tam naj bi bilo vse razloženo v zvezi s posegom in tudi vsa tveganja.

Je tako tudi pri splavu? Ženska v resnici ve, kaj dela? Da ni tisto v maternici le komaj kaj več kot en pljunek?

 

Smejo tile otroci živeti?

Vsaj malo sonca

Presneto močno mi odmeva misel Giane Jessen: "Dame in gospodje, obstajajo stvari, ki se jih morete naučiti samo od najslabotnejših med nami. In kadar najslabotnejše ubijete, ste vi tisti, ki izgubljate!"

Velikokrat slišim govoriti ženske, da rodile ne bi, dale v posvojitev pa tudi ne, ker bi se bale, da otroku ni dobro. Tako svojemu otroku vzamejo vse možnosti.

Je pa dejstvo, da je marsikakšnim posvojenim otrokom zagotovo dobro. Celo takim, ki so ostali živi, čeprav jih je njihova mama splavila.

Kot npr. Melisi:

Ali pa Gianni Jessen - njeno pričevanje o njenem življenju po tem, ko jo je mama splavila.

profileimage
Všeč mi je
2
Komentarji
14
Ana Kos
0
Jan 25, 2014
Še ena stran z Melisinim pričevanjem:
https://www.iskreni.net/druzina/kultura-zivljenja/135-cudez-zivljenja/164999-prezivela-splav-danes-pa-sama-mamica-cudoviti-hcerki.html
#14
Ana Kos
0
Jan 24, 2014
Irena!
Koliko mi pomenijo take jasne besede!
Ne vem, če upajo ljudje sploh kaj brati o samem splavu.
Koliko zares vejo o zarodku.
#13
Irena
0
Jan 24, 2014
Dejstvo je, da smo bili vsi najprej ena celica in mali zarodek, a hkrati z vso DNA, ki nas je na višji stopnji razvoja zaznamovala in predstvalja našo fizično bit od spočetja naprej. To je biološko dejstvo, Srce tudi utripa od 18 dne po oploditvi oz spočetju, prej se pa vse pripravlja....
#12
Irena
0
Jan 24, 2014
Kaj pa vejo, kdaj pride duša in kako oz če sploh. To pravico vedenja so si sami vzeli.
#11
Ana Kos
0
Jan 20, 2014
VinKos, le kam bi se človek zatekel?
Je v srce dlje kot tri dni?
#10
VinKos
0
Jan 20, 2014
Rajko - Indija, pojem vseh najbolj duhovnih stvari - se nam tako izrodi!
Le kam bi se človek (duhovno) zatekel? V medrebrje, med lobanjske kosti, v duhovnost, do katere je hoditi manj kot tri dni? Za telesno hrano to namreč velja, naj bi jedli hrano, do katere je največ tri dni hoda.
#9
Ana Kos
0
Jan 19, 2014
Rajko, kar omenjaš ti, je strašno žalostno ... in grozno. Ni nobenega opravičila, da se tam dogajajo tako grozne stvari ...
#8
Ana Kos
0
Jan 19, 2014
urhseaa,

najlepša hvala za misli.
Glede pesmi ... glede marsičesa ... ja, otrok ima tudi možgane - in ti delajo ... Kaj natančno je duša?

Veliko sem razmišljala o posiljenih ženskah in o možnem spočetju.

Osebno ne poznam nobene ženske, ki bi zanosila, ko je bila posiljena (res je, da tudi posiljenih ne poznam veliko). Dejstvo je, da glede na to, da je ženska plodna neko dan, dva v ciklusu, je zelo malo možnosti, da bi res zanosila ...
A če ...
Meni se zdi, da je posilstvo nekaj tako hudega, da ostaja težak spomin v vsakem primeru.
A če bi posiljena zanosila in potem splavila, dejansko nase prevzame še splav.
Bo v resnici to dobro, boljše zanjo?
Nisem prepričana.
Meni se zdi, da je potem dvojno hudo.
Tudi če zarodek zavrže, najbrž ne bo čisto potolažena.
Morda bi bila bolj potolažena, če bi otroka donosila, mu dovolila živeti ... mu dala to možnost ... in skoraj gotovo bi se našli dobri posvojitelji ...

Tudi s stališča bremena za telo pravijo, da je recimo pri mlad(oletn)ih dekletih (in kasneje prav tako) splav za telo hujši kot porod.
Porod je za žensko sicer nekaj zelo težkega, ampak naravnega, splav je pa naraven samo, če je naraven. Recimo.

Zdi se mi torej, vedno bolj se mi tako vidi življenje samo: še kako drži, da brez trpljenja v življenju ne gre. In kakšni ljudje imajo res strašno veliko vsega nad seboj.
A vendar je to edina možnost.
Dejstvo je tudi, da mnogi ljudje preživijo strašno hude stvari - in jasno kažejo, kako so res živi po vsem hudem, živi, dobri, plemeniti ...


urhseaa, meni s ezdi, da splav ni dobra reč.

A ob vsem tem, kar sem napisala, precej razumem stiske ljudi. Navsezadnje sem tudi jaz šla skozi marsikaj zelo hudega, tudi skozi stiske, skozi katere se mi je zdelo, da ne pridem živa.

To moje pisanje je razmišljanje, ni sojenje.

Ko s kakšno žensko, ki je splavila, govorim, jo iz srca objamem ... če ona želi ...
#7
GRi SON
0
Jan 19, 2014
Kaj pa dejstvo, da v Indiji vsako leto pokončajo milijon delkic?
#6
urhseaa
0
Jan 19, 2014
Se sicer strinjam s postom. Glede učenja Mozarta..Saj otrok se ni učil z dušo melodije znotraj maternice. Saj ima do določene mere že aktivne možgane. Vprašam Vas samo... Kaj pa ženske, ki so bile posiljene? Da so poleg tega, da so telesno zaznamovane, zaznamovane še z bitjecem, ki vsak dan spominja na posiljevalca? Ni vse črno in belo.
#5
Ana Kos
0
Jan 18, 2014
VinKos,
govoriti samo o preverljivih stvareh ...? Kolikokrat se vprašam te stvari ... marsičesa ne moremo preveriti, vsaj ne sami ... marsikdaj preprosto zaupamo Viru, takemu ali drugačnemu.
Včasih nam pride prav kakšen zateženec, ker govori to, kar si želimo slišati ... vendar ni nujno, da ima res prav.
je potrebno iti zares na globoko.
Včasih priznati, da smo se motili ...
Biti sočutni s seboj in z drugimi ...

Želim si, da moj zapis ne bi odbijal, temveč pomagal soočati ...
#4
VinKos
0
Jan 18, 2014
Kdo lahko govori o pojavitvi in selitvi duš? Kdo ga je o tem poučil in ga kot odličnega učenca pooblastil, da govori o tem? Tisti, ki je glini vdahnil dušo?
Po čem bom gotov, da ti dušeslovci ne "bluzijo"? Verjetno po miru, ki jih prežema in jih dela suverene v vsaki situaciji in - blagodejnemu vplivanju na vse srečane - v družbi takega človeka se lahko v kratkem času globinsko spočiješ . . . A taki so tudi zelo preprosti in pozorni na najmanjšo (že telesno) stisko sogovornika. So sočutni.
Govorijo le o preverljivih stvareh. Koliko
imamo takih med seboj?

Ta tvoj zapis, Ana, pa je tako nujen kot pretresljiv.
#3
Ana Kos
0
Jan 18, 2014
Anka, o, hvala ti za tole izkušnjo!
Mene prav zanima, kaj potem je duša? Kaj je, če ni to?
Mislim, da so rekli tudi, da je Mozart (ali kakšen drug čudežni? deček) pri treh letih znal ne vem katero skladbo, ki naj bi jo tedaj prvič slišal - potem so pa ugotovili, da je mama igrala tisto skladbo med nosečnostjo.
Veš, ob tvoji izkušnji z vnukinjo sem se spomnila na tole misel iz enega komentarja:
"Kako bi se lahko otrok v maternici naučil melodije maternega jezika (v kateri po rojstvu joka), če ne bi imel že prej duše?"

Vse dobro!
#2
Anka Klemenčič
2
Jan 18, 2014
Ana, za mene povsem pravilno razmišljaš....ob tem sem se spomnila, kako je sinova hči jokala , ko so jo po carskem rezu prinesli iz operacijske. Sin ji je rekel : Klari, a ti Mozarta zapojem? Deklica je utihnila in prisluhnila glasu očeta, ki ji je pel in jo ogovarjal, ko je bil njen dom še pri mamici pod srcem. In prepoznala ga je!!
A je bila torej živa v materi ali ne!!??!!
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2014-01-18 14:38:19 (Jan 18, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
december 2019
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj