Doma!
Doma sem,
začutim,
ko ozrem se pozno zvečer
v nebo
nad seboj!
Ne vidim zvezd,
zakrivajo jih oblaki,
toda močno čutim:
Doma sem!
Doma sem,
začutim,
ko ozrem se pozno zvečer
v nebo
nad seboj!
Ne vidim zvezd,
zakrivajo jih oblaki,
toda močno čutim:
Doma sem!
![]() |
december 2019 | ![]() |
||||
---|---|---|---|---|---|---|
P | T | S | Č | P | S | N |
1 | ||||||
2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 |
9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 |
16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 |
23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 |
30 | 31 |
zadenejo, slutim to - in kar ni res
napolnjujoče, nad tem se joče
ko smisel včasih ne štima
se ponavadi ugotovi, da je
bil razlog naglica in - rima!
dokler ni še zrela - poezija -
naj čaka v predalu, sicer
postane - pojezija!
Ena moja stara misel je ta, da bi kot starka vsak večer posedala pred hišo na klopci in gledala slovo dneva in rojevanje noči. In čutila hvaležnost za vse. In še upanje, da na klopci ne bi bila sama ...
Bog ve, kaj bo, kako bo ...
sem domoljub. (Neu)strašen. Deinos!
Nebeška domovina deluje kot sod vina!