Vzljubiti sovražnike

OddajAna Kos, dne 2014-03-07 ob 10:16:14

Neki kitajski cesar je nekega dne prisegel: "Iz svojega kraljestva bom pregnal in izbrisal vse svoje sovražnike."
Kasneje so služabniki vsi presenečeni videli svojega vladarja, kako se sprehaja po kraljevskih vrtovih skupaj s svojimi sovražniki. Smejal in šalil se je z njimi.
"Kaj pa je zdaj to, kako je mogoče?" so se čudili. Vprašali so ga: "Kaj nisi rekel, da boš iz svojega kraljestva pregnal vse svoje sovražnike?"
"Saj sem jih!" se je veselo nasmejal cesar, "spremenil sem jih v svoje prijatelje!"


Nek moški je hotel imeti pred svojo hišo angleško travico. Besno je znova in znova pulil vse rastlince, ki ne sodijo v angleško travico, tako tudi vse cvetlice.
Potem pa mu je nekega dne žena predlagala: "Kaj pa če bi poskusil vzljubiti te rožice?"
Mož jo je poslušal - in vzljubil je svoj rumeno cvetoč travnik - ne samo da ga je zdaj prenašal, ne, resnično ga je vzljubil in občudoval, zdel se mu je celo pravo umetniško delo.

(Zgodbici sta povzetek zgodb iz knjižice Krogi na vodni gladini, avtor knjižice je Bruno Ferrero, Salve, Lj.)


Pa mi? Imamo sovražnike?
Verjetno jih (skoraj) vsak ima?
Pa jih želimo imeti - ali pa dajemo sovražnikom vsaj malo možnosti, da to ne bi bili ...? Seveda pa nihče ne more nikogar prisliti, da bi bil prijatelj.
Le svoje srce more odpreti. (Če more.)

Včasih je človek sam sebi največji sovražnik - ko je "grd" do sebe in drugih.

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
14
Ana Kos
0
Apr 29, 2014
VinKos,
molimo za milost, da bi odprli srca ... in da bi prostodušno ljubili ...

Žal smo večkrat sovražniki samim sebi ... in vse je tako prepleteno in zapleteno, da je včasih silno težko izstopiti ...

Blagor ubogim v duhu ... Blagor krotkim ... Blagor iz srca ponižnim ...
#14
Vin Kos
0
Apr 29, 2014
"Le svoje srce mora odpreti. (Če more.)"

Kot je obstipacija v fiziologiji nekaj strašnega,
je zaprtost srca pri dušnem zdravju nekaj najbolj škodljivega.
Imeti rad je pogoj življenja. Brez tega životarimo.
Svoje živote žalostno prekladamo . . .

Silogizem
Sovražniki smo pogosto sami sebi.
Zato moramo ljubiti sovražnike -
da bi lahko imeli radi bližnjike -
kajti - "ljubi svojega bližnjega
kot sam sebe!"

#13
Ana Kos
0
Mar 09, 2014
Evelina,
tudi jaz praviloma ne rečem ljudem, da so moji sovražniki. Večkrat rečem ljudem, da so prijatelji, kot da so sovražniki.
Čeprav je dejstvo, da jaz mnogim rečem prijatelj - to so ljudje, ki so mi blizu ... vendar zelo redkokomu povem kaj več, če sem v stiski ... in če že povem, izjemoma pojem zato, ker bi pričakovala od koga pomoč ... potem morda le kot pojasnilo, kaj živim, kaj doživljam, kako mi ge, s čim se matram ...
Res je tudi, da je beseda "sovražnik" uporabljena zato, ker je v zgodbi. Sicer je ne uporabila.
Res je, da ponavadi iščem poti do ljudi ... včasih sme en toliko nevtralna ... res je pa tudi, da je kakšen človek, ki si ga ne želim srečati ... ker me je preveč prizadel ...

Evelina, življenje je pot ... Vodi nas vsepovsod ... Morda te kdaj pripelje v strašne okoliščine ... mene je .... ko te nekaj zaznamuje za vedno. Tedaj potem zelo jasno čutiš, kako je kdaj odnose zelo težko ohranjati kot prijateljske ...
Ampak sovražnik?
Učimo se ... živimo ...
#12
Evelina Donko
0
Mar 09, 2014
Če je sovražnik tudi tisti, ki dela drugim slabo ali tudi meni... Ali pa ki mi je kdaj naredil kaj slabega... Potem se vsekakor spomnim nekaj "sovražnikov". Ampak za mene to niso.. Enostavno ga ne morem tako imenovat.. Vsekakor pade neko zaupanje, nekaj lepega pri tej osebi, ampak moreš oprostit in it naprej in če bi to osebo kar naprej imenoval sovražnik. Bi se samo jaz počutila slabše, vsaj zase vem...
Se pa zelo strinjam s tem, da ko je človek zzelo drugačen kot v besedah, dejansko takrat človek sproža zelo čudne občutke.. Čeprav jaz to ne občutim kot sovraštvo... Ampak res imam tisti čuden občutek, ko ne vem če lahko osebi verjamem to kar govori in nekaj v tej osebi skozi moje oči pade...
#11
Ana Kos
0
Mar 09, 2014
Evelina, izziv! :)
Kdo je sovražnik?
Na nek način mislim prav tako kot ti ... Res je tudi, da so "sovražniki" v naših glavah predvsem vojaki vojske, ki napado našo državo. Kajne?
Vendar je na nek način tudi tisti, ki dela drugemu slabo. Predvsem če se vsaj malo zaveda, da je tisto zelo narobe. Niso samo sovražniki teles, temveč tudi duše.
In s svojimi dejanji, ko je mogoče človek zelo drugačen kot v besedah, dejansko more človek sprožati zelo čudne občutke ... morda sam širi prav sovražnost ...
Sicer pa, navsezadnje je beseda "sovražnik" samo beseda ... mi lahko pomislimo na to, da "je prijatelj oz. ni sovražnik" tisti, ki ne želi drugemu slabega (dejstvo je, da kakšni ljudje celo želijo, kakšni pa dopuščajo) ... Je lahko nekako nevtralen do tebe, mene, a ne bo hote naredil slabega ...
#10
Evelina Donko
0
Mar 08, 2014
Res se zelo trudim, da bi se spomnila na kakšnega sovražnika (osebo, ki jo poznam zelo dobro ali kar tako na videz) pa mislim da nimam... Mislim, že samo beseda sovražnik mi je tako zelo grda, da ne vem če bi komu lahko to rekla... Pač so ljudi s kateri se super razumem, s kateri se samo razumem, s kateri enostavno ne tečejo besede in s kateri pa se nikakor ne moreš razumet - nikakor pa to niso sovražniki... So samo ljude, ki jim ravno ne pustiš blizu ali pa oni tebi ne pustijo blizu in s tem ni nič narobe...
#9
Ana Kos
0
Mar 08, 2014
VinKos, želim si, da ostaneš pretresen! ;)
#8
Ana Kos
1
Mar 08, 2014
Anka, v vsakem človeku je mogoče videti tudi kaj dobrega ... a vendar so ljudje, po katerih bližini ne hrepenimo. In so ljudje, ki so kdaj grobo posegli v naše življenje - in bo to ostalo za vse življenje ...
Včasih kakšen čudež potem omili rano ...
Pametno je skušati sovražnike spreminjati v prijatelje ... vsaj nekako v nevtralneže ... Za vse strani je dobro ...
#7
Ana Kos
0
Mar 07, 2014
"Včasih je človek sam sebi največji sovražnik - ko je "grd" do sebe in drugih."
Ta tvoj stavek pretresa. Kadarkoli bom "nelep" do kogarkoli, bom so-vrag!
VinKos
#6
Anka Klemenčič
0
Mar 07, 2014
kako lepo si napisala Ana....vedno se ne da sovražnike spremeniti v prijatelje, ker ni vedno odvisno le od nas, je pa vedno mogoče najti v vsaki stvari in človeku nekaj dobrega, nihče ni le slab in nič ni popolnoma neuporabno....
#5
Ana Kos
0
Mar 07, 2014
Katarina, take ljudi, ki zavestno delajo za to, da ne bi sovražili, imam jaz za Velike ljudi!
Mislim pa, da v primerih, ko pride nekaj zelo hudega vmes, ni mogoče ohranjati ENAKE vezi, kot je bila. Ni nujno, da nikoli ni več lepega med ljudmi, zagotovo je pa potrebno narediti marsikaj čisto na novo ...
Drugače je pa verjetno boljša distanca kot kisli nasmeški.

Res: prave prijatelje spoznamo, ko smo v stiski ...
Ni jih veliko.
Sicer pa prav bližnjih prijateljev ni potrebno imeti veliko.
Najbolj hudo je, kadar človeka prevara prijatelj.
#4
Katarina Žarki
0
Mar 07, 2014
jaz zase vem, da sem v primeru, ki ga opisujem, vsa leta zavestno delala na tem, da prijateljice nisem zasovražila. in res je ne, danes ji upam pogledati v oči, že prej sem ji, zanjo pa nisem prepričana, da mi upa stopit na pot.
pravih prijateljev je malo, redki so in spoznaš jih v težavah. v dobrem smo si vsi lahko prijatelji, mar ne.
#3
Ana Kos
0
Mar 07, 2014
Oh, Katarina, ... ko bi bilo vedno tako lahko, kot je v teh zgodbicah!
Meni zgodbici povesta predvsem to, da človek želi "biti prijatelj", da želi, da ni zamer med njim in drugimi. Da je tako naravnan.
A še vedno bodo vedno kakšni posamezniki, ki ga bodo odklanjali ... odbijali .. o njem slabo govorili ... metali polena pod noge ... rekli pa kvečjemu "sori" ... tako mimogrede, kot bi kakšen starček spotoma pljunil ...
Naj je še tako zateženo, je lažje živeti, če namerno ne kuhamo zamer.
To, kar omenjaš kot "zaključen odnos", ne sovražnik ne prijatelj ... ja, to je res kar stvarna reč.

Zaradi izkušenj, ki so hude, včasih kar ne upamo kakšnega človeka več spustiti v bližino.
Bližina je lahko polno zaupanje ... lahko je pa tudi taka, ko smo do človeka človeški, vendar imamo "vratca" srca skrbno zapahnjena.
#2
Katarina Žarki
0
Mar 07, 2014
kaj pa narediš s prijateljem, ki ti postane sovražnik? in te, recimo, vlači po sodišču leta in leta. greš na koncu, ko popuši na vseh instancah, k njemu na kofe tako, prijateljsko, kot da nič ni bilo (nič razen nekaj uničenih let, živcev in enega kupa porabljenega denarja). jaz mislim, da je v takih primerih bolje kar zaključit odnos. ne prijatelj in ne sovražnik.
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2014-03-07 10:16:14 (Mar 07, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
februar 2020
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
242526272829
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj