Rešitev moja

OddajAna Kos, dne 2014-10-18 ob 21:17:49

Soba je tiha in mirna. Od zunaj noter vdira poletna vročina. Bolnik spi. Vsaj tako izgleda.
Hana tiho pristopi in se rahlo dotakne njegove roke.
Bolnik odpre oči. Jo pogleda, se nasmehne in šepne: "O rešitev moja!"
Nasmehne se tudi ona: "Kaj pa to pomeni: rešitev moja?"
"Žeja!" vzdihne on.
Seveda, od zunaj v zgradbo puhti vročina. V sobi je vroče, vse je pregreto.
Voda je v vrču ob bolniku, toda njegove roke nimajo moči, da bi si sam vzel ... tudi pozvoniti ne more ... ko roke ne delajo več ...
Hana hitro ponudi vodo, glasni požirki po slamici kar odmevajo, tako hiti bolnik piti.
Potem bolnik "podre kupček" in svet je spet lepši!

Kolikokrat ta dan pride Hana v sobo ... vedno je bolnik žejen. In po vseh sobah je tako. Malokdo si more sam postreči.
Zdi se ji, da bi v zelo vročih dneh potrebovali enega človeka samo za to, ki bi ponujal piti ...

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
8
Ana Kos
0
Oct 23, 2014
Babica, na nek način je bil cel svet tvoj! <3
Vesela sem zate!

Objem
#8
babica
0
Oct 21, 2014
Ja, Ana, to je zelo, zelo težko.
Ko sem jaz, skoraj štiri mesece po nesreči, prvič sama nesla skodelico kave k ustom in pila, sem bila tako srečna, kot bi bil celi svet moj !!!
#7
Ana Kos
0
Oct 21, 2014
Babica,
zadnje mesece me bolijo rame in težko dan roke nazaj ... in se ne morem popraskati po hrbtu oz. zelo težko ... Kako je težko sprejemati omejitve. Vsaj tiste, ki jih prej ni bilo ...
Biti bolnik in se zavedati svojih potreb, a jih ne sam izpolniti, to je lahko zelo težko ...
Koliko je to vredno, če opazimo potrebe drugih, jih celo začutimo ... Jim prisluhnemo ...
#6
babica
0
Oct 20, 2014
V življenju je vse sorte žeja, vendar tista konkretna, ko imaš vodo zraven sebe, pa jo ne moreš piti je zares huda. Vsakega, ki se približa postelji prosiš za pijačo, pa si vseeno kar naprej žejen.

Nekoč mi je neki mož pripovedoval kako je prosil bolniško sestro, da mu je napeljala cevko iz posode s čajem, katero je držav v ustih in po potrebi pil.

Ko sem bila jaz v takem položaju ni bilo nobene, tako dobre sestre, da bi si vzela čas za kaj takega.
#5
Ana Kos
0
Oct 20, 2014
VinKos ... kolikokrat pomislim, da večina ljudi nima rado, da jim kdo teži ... nihče prav rad dolgo ne prenaša teženja drugih ... vse bolj se mi zdi, da samo On zdrži, da mu kričimo, jokamo, vpijemo ...
Včasih izgleda pa, kot da tudi Njega ni ali pa, da mu je vseeno ... :(
Potem pa mine tista strašna tema, smrt ... in včasih se potem spet zbudimo v življenje ...
#4
VinKos
1
Oct 19, 2014
Vsi smo žejni svežine - s te slike in sicer! Žeja po pozornosti, po
zdetju, da te ima (ne-,vsaj-)kdo rad, da te pogreša,
ko (ga ob) te(bi) ni - odtod verjetno že(l)ja po Vseprisotnem. . .
#3
Ana Kos
1
Oct 19, 2014
In kljub mnogim besedam ostajamo lačni in žejni ...

Marija, objem
#2
M. H.
1
Oct 18, 2014
Veliko simbolike je v zapisu. Žeja pa sploh.

Včasih se med vso množico počutim osamljena, žeja me po pogovoru.
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2014-10-18 21:17:49 (Oct 18, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Tanka
(89)
Zaveza
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
december 2019
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj