Članek
Nimam več časa za knjige
Objavljeno Sep 03, 2017

Hana s pogledom oplazi knjigo. Romeo, Julija in tema. Pred kratkim jo je prebrala, močna zgodba, mlad fant v času vojne najde v parku ubogo mlado dekle, Židinjo. Hoče ji pomagati in jo skriva. Zaključek zgodbe je Hano kar zelo prizadel.

Na nočni omarici ima kupček knjig. Katero bi brala?

Ko človek ni več učenec, sme knjigo ne prebrati, če se mu ne zdi vredna. Tako kdaj kakšno odloži - razen če jo bere skupaj s svojimi otroki.

Zelo rada bere, pa vendar se ji včasih zdi, da sploh ni nujno brati! Da je življenje tukaj ... oja, tudi v knjigah je, ampak zanjo je vse bolj tukaj. Ne samo na tej strani ekrana, pač pa tudi zunaj knjig ...

Več je vredno, če se pogovarja s svojim otrokom, kot če prebere še eno knjigo.

Začuti, kako močan vtis je nanjo naredila ena žena ... ena mlada žena, umirajoča. Kako pogosto se spomni nanjo!

Hana se je z njo pogovarjala vse mogoče, bolnica je bila odprta, razmišljujoča, iskrena. V njeno sobo je bilo vedno tako lepo priti. Ob gospe je bil ponavadi mož, včasih tudi otroci.

No, ob nekem pogovoru se je Hana spomnila na neko knjigo, zdelo se ji je, da bi bila gospe gotovo zelo všeč. In lahko ji prinese, da jo ona prebere.

Toda ne. Bolnica je knjigo odklonila.

Rekla je: "Nimam časa, da bi brala knjige. Nimam več veliko časa.  Moram narediti še druge stvari."

Kdo bi rekel: "Le kaj lahko dela bolnica, ki niti hoditi ne more sama, niti se umiti ..."

Ampak tisti, ki delajo z umirajočimi, zagotovo dobro vedo, da je tudi poslavljanje od tega sveta, odhod od tu delo ... Vsaj za marsikoga.

In ko Hana vstopa v sobo, jo bolnica vedno prijazno pozdravi, včasih je ob njej mož ali kdo drug, tedaj se pogovarja  ... a ko je sama, leži, mirna je videti, razmišlja ...

Pravzaprav je blagoslovljen čas, ko človek razmišlja. Ko si človek "vzame" čas za razmišljanje. Ko ne misli samo, kaj vse mora narediti, prebrati, poslušati ...

Zakaj pa ne bi prebral samega sebe, poslušal sam sebe ...?

Umirajoči človek ima marsikaj za predelati. Kaj, zakaj, zakaj jaz, kako, kdaj ... To v zvezi s smrtjo. A še bolj v zvezi z življenjem, s svojim življenjem. Sem živel kvaitetno? Sem naredil, kar sem mogel? Sem se trudil za odnose ...? Je kakšen človek na svetu zelo nesrečen zaradi mene? Ali mogoče lahko zdaj še kaj naredim? Se komu opravičim, komu kaj pojasnim ...?

Gospa, ki ne želi več brati, je mirna. Nikoli ni čutiti nesprijaznjenosti z boleznijo. Morda je bila tista doba prej. Zdaj je mirna, spokojna, hvaležna, prijazna ... Tudi zamišljena.

Nekega dne pa je postelja te gospe prazna ...

Kolikokrat Hana pomisli nanjo ... in največkrat prav ob knjigah.

Prav je, da počnemo dobre stvari. Da imamo čas za to. Za knjige in za drugo.

Za vse je pravi čas ... Da bi vedno spoznali, kaj je za nas najboljše v nekem trenutku.

Včasih je čas, ko je škoda ukvarjati se z vsebino neke knjige, neke oddaje, neke pesmi, pride čas, ko je prav, da smo sami s seboj ... In da gremo v svojo lastno globino.

Če hočemo kvalitetno živeti ... In mirno umreti.

Zarja, ja, za žive knjige, kajne - v njih je življenje! <3 Za kakšne se mi pa zdi škoda časa ... Tiste nas delajo bolj mrtve kot žive! Lp :)

Vedno si je potrebno vzeti čas za knjige in ŽIVLJENJE , pa četudi so nam dnevi šteti. lp :)

Dajana, oja, računalnik ima to vrednost, da pisavo povečamo. :) Očala so čisto v redu taka, ki jih kupiš v DM ali kje tako. Vsaj emni se zdi. Vzameš očala, jih daš na nos in greš brat, kaj piše na kakšni embalaži. In tako sem sama sebi okulist. Tista pri optiku so pač veliko dražja, če nimaš velike dioptrije ali pa če nisi starejši/a od 60 let, pa sploh niso na koncesijo (vsaj tako je veljalo pred nekaj leti). No, vsaj jaz tako naredim. Sicer pa: ja, na računalniku je veliko dobrih stvari, vendar se meni zdijo knjige bolj fejst zadeva. To, da jo vzamem v roke, se mi zdi zelo dragoceno. Pa da jo lahko vzmamem s seboj, si poiščem dober položaj ... No, kakorkoli, zgornja zgodba govori o tem, da včasih ni več časa niti za take stvari, ki jih imamo radi in so na nek vredne, dobre. Počasi (včasih pa prav hitro) pride čas, ko moremo početi, obdržati samo najdragocenejše ... in če s eukvarjamo z manj vrednim, nam zmanjka za resnično najvrednejše in najnujnejše ... In človek lahko umre, ne da bi sploh živel.

Tebeberoči - meneberoči ;) :P To je dobra naložba - mene brati ;)

Ne berem že odkar je prišel internet. Prvič zato, ker vse, kar potrebujem za svojo dušo dobim tam, drugič za to, ker se izobražujem tako, da poslušam videe na youtube... tretjič za to, ker se mi je poslabšal vid, na računalniku lahko povečam črke, v knjigi pa jih ne morem, z lupo pa je nerodno brat, veliko napora... očal pa si ne grem delat, sem preveč lena in čakam, da se mi popravi vid sam od sebe! pozdrav :)