Članek
Dobra žena
Objavljeno Mar 20, 2017

Dobra žena.

Dobra žena?

V TV napovedniku sem videla naslov. Preletela sem opis filma. Tako se tudi lažje vključim v filmsko zgodbo, saj redko gledam cel film.

Potem sledim zadnjemu delu filma. Gospa Milena zve, da ima raka, mora na operacijo. Hkrati zve nekaj strašnega o svojem možu. Našla je namreč nek posnetek, na katerem vidi, da je le-ta vpleten v vojne zločine. Kaj naj naredi? Na operacijo mora iti, pravi zdravnik. Kaj pa ... kaj pa glede moža? Hladnokrvnega (?) vojnega zločinca? Človeka, ki nosi svoje skrivnosti, o katerih doslej ni vedela?

Sprašujem se, kaj je huje: rak ali to, da je mož vpleten v vojne zločine. Ali morda to, da tega doslej ni vedela?

Kaj naj bi zakonci vedeli o sozakoncu? Katere skrivnosti so tiste, ki so naša (njegova, njena) intima in se ne tičejo soproga, soproge?

Po tem, ko gospa Milena spozna, da z možem ne more več živeti tako, kot je živela doslej - mirno meščansko življenje -, sprejme odločitev, ki govori o iskanju resnice in nikakor ne podpira skrivanja in laži. Kaseto s posnetkom odnese pokazat na nek urad ...

Dobra žena. Dobra žena?

Spet sem pri naslovu!

Je dobra žena tista, ki je dobra gospodinja, kuha, pospravlja, tista, ki ima svojega moža in otroke rada in skrbi zanje ...?

Ali pa je dobra žena tista, ki pokaže resnico? Ki ne prikriva, ki ne hinavi?

Dejstvo je, da če nekaj strašnega zvem o svojem bližnjem človeku, nikoli več ne morem biti z njim v enakih odnosih, kot sem bila.

Ni nujno, da so potem odnosi uničeni, zagotovo je pa pogosto potrebno graditi na novo - če sta obe strani za to.

Ob tem, ko kdo prikriva pomembne stvari o sebi, se lahko vprašamo, če se tudi njemu zdijo pomembne ali le meni, nam ... Ali pa svojih "zločinov" ne pove (ne povemo) drugim zaradi strahu, da svoje drage izgubi/mo? Ali zato, ker so tako huda stvar, da se jih ne upa/mo odgrinjati, ker preveč bolijo?

Vse to je možno.

Ampak filmski junak morda vojnih zločinov sploh ni jemal kot zločine. Morda to jemlje kot del vojne?

Je lahko nekdo, ki morda v vojni posiljuje ženske, sploh kdaj resnično nežen, nežen s svojo ženo? More človek popolnoma izključiti neko drugo svojo stran? Je to shizofrenija?

... sama ne bi rada živela s človekom, ki ne bi bil odkrit ... Morda je prikrivanje najhujši zločin?

S spletnega napovednika:

Režija: Mirjana Karanović / Scenarij:Mirjana Karanović, Stevan Filipović, Darko Lungulov Igrajo: Mirjana Karanović, Boris Isaković, Bojan Navojec, Jasna Đuričić, Ksenija Marinković, Vlado Kerošević, Hristina Popović… Drama. Režijski prvenec srbske igralke Mirjane Karanović, ki tudi igra glavno vlogo soproge in matere srednjih let, Milene, nastanjene v veliki hiši elitnega predela Beograda. Milena živi umirjeno meščansko življenje, skrbi za svoj izgled, dobro kuha, skrbi za družinska in prijateljska srečanja in se dobiva s prijateljicami na zborovskih vajah… Z možem imata umirjeno razmerje, po vseh dolgih letih zakona še vedno kdaj spita skupaj in se rada družita s peščico starih prijateljev… Toda nekega dne v njeno življenje vdrejo vznemirljivi dogodki iz preteklosti. Med običajnim hišnim čiščenjem Milena odkrije vhs posnetek, ki dokazuje vpletenost njenega moža v vojne zločine … Skrivnost takoj odjekne v Milenini notranjosti; Milena je razrvana, preplašena, iztirjena, hoče izvedeti resnico, čeprav si je ne želi… Na koncu tesnobnega iskanja in na koncu zgodbe je za vselej zaznamovana in spremenjena… 

Janez, kako lepo, po moje imata vidva srečo drug z drugim :) Odkritost je tista, ki gradi odnose ... kaj gre včasih tudi narazen, ampak stvari so čiste! Pri tem možu iz filma je mogoče, da se mu tisto ubijanje ni zdelo nič takega ... spada k vojni ... spada k boju proti sovražnikom (čeprav le-ti sploh niso nevarni) ... tako mislijo tudi islamski skrajneži ... Morda mož tistega posnetka ni skril, ker se mu ni zdel nič takega ... vsekakor nič takega, kar bi s etikalo njegove žene ... Ampak ... to se je moralo dogajati tedaj, ko sta onadva že bila par ... ko sta bila že poročena ... To gotovo ni bila stvar od prej ... iz "prejšnjega" življenja ... :( Če bi on hotel, bi tisti posnetek komot uničil. Pa ga ni ... Zakaj ne? Čisto mogoče, da je po njegovo to spadalo k vojni ... :(

Prej, ko pride resnica na dan, lažje se uredijo zadeve. Pa četudi je rešitev, da gresta vsak svojo pot. Zato je nujno pokazat karte čimprej, že na začetku veze... Sam kaj ko si mislimo - "če bo videla kakšen sem v resnici, me ne bo marala...." Ampak prej ali slej bo če drugega ne - čutila, da je nekaj narobe, da se nekaj skriva. In veza ne more biti iskrena, če je polna skrivnosti. Jaz nisem nikdar kaj dosti skrival pred svojo, razen tega, s katero sem bil prej :). No, ene dve, tri sem skušal prej imeti za svojo, pa niso bile pretirano za stvar ;) . Pa me je to tiščalo do te mere, da sem se odločil, da ji vse natančno razložim, kako in kaj je bilo, kaj sem čutil, kaj pogrešal. ..... In naredil sem prav! To sem takoj opazil.

Anka, strinjam se! Ni dobro nobeno skrivanje, prikrivanje ali celo omalovaževanje ali prirejanje resnice. Je pa mogoče veliko razumeti, če človek pojasni sam, kako vidi neko stvar. Ne morem si pa misliti, kako je sozakoncu človeka, ki je naredil nekaj strašnega. Kako more živeti potem z njim? Odkrito? More zaupati? Se lahko čuti varnega?

Preteklost, še posebno slaba, skoraj vedno pride na dan......zato je potrebno z najbližjimi biti vedno odkrit, pa čeprav težko....saj potem še bolj boli