Članek
Jaz vem, kdo je ona!
Objavljeno Nov 28, 2016

Starec vsak dan obiskuje svojo dementno ženo, ki živi v domu starih, in ljudje, ki vedo, da je že dolgo zelo demetna in svojega moža sploh ne pozna, se čudijo - on pa pravi, da je dovolj, da on njo pozna!

Blagor ženi tega moža!

Dementni ljudje pogosto ne poznajo svojih ljudi, včasih niti svojega imena več ne poznajo, vendar čutijo! Močno čutijo!

Prepričana sem, da pijejo vzdušje, v katerem so. Čutijo mir, zadovoljstvo - ne glede na to, ali razumsko obvladajo situacijo ali je ne. Sicer se lahko čutijo ogrožene in lahko postanejo agresivni, ker se ne znajdejo v situciji, ki ej ne obvladajo. Obvladati je pa ne morejo, ker njihova glava, njihov razume tega ne zmore - ker so določene povezave šle po gobe.

So kot majhni otroci. Marsičesa ne razumejo, ampak čutijo vzdušje. In so mirni, če se počutijo dobro.

Na nek način se vsak star človek vrača v otroštvo, morda se pa dementni še mnogo bolj kot tisti z zdravim spominom ...

Ne postanejo kot otrok samo v preproščini, pač pa v tem, da vidijo predvsem to, kar je ta trenutek pred njimi ... In čutijo to, kar je sedaj.

Ko jaz vidim neko dementno gospo med njenimi domačimi, pravim, da je kraljica! Tako veličastna, tako mirna, spokojna. Pa morda sploh ne ve, kdo natančno so tisti ljudje, ve pa, da "pašejo" skupaj! In da ji je lepo z njimi!

....

In blagor možu iz zgornje zgodbice!

Ima mir v srcu ... kajti živi ljubezen.

-----

Včasih bi bili dobri - a bi radi, da so tudi drugi dobri do nas. A sonce sije na vse ... na dobre in slabe, na hvaležne in nehvaležne ...

Pravzaprav je tako, da naj bi človek delal po svoji vesti, po svojih spoznanjih - ne glede na to, kakšni so drugi do njega ...

Biti pošten ... Biti pošten do drugih, a najprej do samega sebe.

To zgodbo sem pred kratkim povedala možu, ki s svojo družino skrbi za svojo dementno ženo. Rekel je: "Ja, to je to!"

Martinka, ja, Človek je! <3