Zdravje za 27 evrov

OddajAna Kos, dne 2016-11-05 ob 22:41:58

Ena bližnja, ki je zaposlena v bolnišnici, mi je pripovedovala, da je na njenem oddelku umrl nek bolnik. Potem so skupaj z bolnikovimi svojci pospravili njegove stvari. Med njimi je bila tudi neka majhna steklenička - steklenička z zdravilom. Svojci so povedali, da je pokojni užival tisto čudežno zdravilo v veri, da bo ozdravel.

Mojo znanko je zanimalo, kaj je to za eno zdravilo in je šla preverit na splet, da vidi.

Ugotovila je, da sta sestavini le dve, natrijev klorid in destilirana voda! In ta čudežna steklenička (rekla je, da je majhna, koliko drži, ne vem) stane 27 evrov!!

Grozljivo ...

Grozljivo oboje: to, da ljudi goljufajo (recimo, da - tudi proizvajalci - verjamejo v placebo efekt), in to, da jih goljufajo dobesedno iz požrtnosti - za denar. Dobesedno bolnike nategujejo. In nimajo spoštovanja pred ničemer, niti pred smrtjo.

In grozljivo je še nekaj: z lažnimi upi včasih človeka prepričujejo v to, da bo živel ... pa vseeno umre ...

In tako svoje morda poslednje moči uporabi bolnik za to, da bi živel, da bi preživel ... namesto da bi se v miru pripravil na smrt!

Tudi sama sem v svoji praksi (ki je, tovrstne, nimam prav zelo veliko, nekaj pa le) srečala ljudi, ki so bili zelo zelo bolni, pa niso sprejeli dejstva, da je blizu njihova smrt ... pa vendar so umrli.

Zelo veliko delo je to, če so ljudje, ki čutijo z bolnikom in prepoznavajo njihovo stanje - in jim stojijo res ob strani ...

Ne le v borbi za življenje, temveč tudi v tem, da bi v miru izdihnili, spravljeni sami s seboj in svojimi bližnjimi in celo z morebitnimi sovražniki ...

http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=146680

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/142040/novo-srce

odsrcadosrca - Placebo in nocebo učinek

Kolikokrat slišimo o tem, da moram

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
18
Ana Kos
1
Nov 15, 2016
Babica, vidiš, koliko je tega, kjer se kaže, kako so ljudje - ali pa, kako smo pozabili biti pozorni!
Še vedno bi naj bilo merilo, če nekaj želim sebi, naj dam tisto tudi drugemu!

Ko sem jaz z bolnikom, skušam delati tisto, kar paše v nek čas in prostor. Zelo sem hvaležna za možnost, da sem včasih s starimi ljudmi in jim pomagam pri osnovnih stvareh in skušam biti z njimi res človeška.

Veš, česa se spomnim včasih!
Ko sem bila mlada sestra, kako sem včasih na otroškem oddelku hranila otroke. Enega sem držala v naročju in z eno roko držala flaško, pred seboj sem pa imela na stolčkih še dva ali tri majhne otročičke in vsakemu dajala iz njegove posodice. Itak preden je eden pojedel "dol", sta še dva dobila v usta :)
Včasih pomislim, ali ej bilo to grdo ... ampak, bila sem popolnoma z njimi, popolnoma njihova, se pogovarjala z njimi ... In drugače ni šlo, kadar sem bila na oddelku sama z dvajsetimi otroki ...
Ej, kako je bilo lepo tudi v tistih časih! <3
#18
babica
2
Nov 15, 2016
Ko sem bila jaz popolnoma odvisna od drugih me je zelo žalilo dvoje; da mi je sestra pri kosilu potišala najprej glavno jed, ker je bila juha še vroča, nazadnje pa še juho in da je med hranjenjem gledala okrog sebe jaz pa sem z odprtimi usti čakala kdaj bom dobila grižljaj. V takih primerih sem navadno rekla, da imam dovolj, niti enkrat se sestra ni potrudila, da bi mi še kaj oddala, zadovoljna je odšla se skoraj nedotaknjeno hrano. Kasneje smo se z sorodniki, ki so me obiskovali vsak dan, dogovorili, da so bili vsaj pri enem obroku in me spoštljivo nahranili.
Pozdrav.
#17
Ana Kos
0
Nov 14, 2016
Babica, čez dom ga ni!! Skoraj za vsakega človeka! <3
#16
Ana Kos
0
Nov 14, 2016
Abram, misliš to z bolnišnicami in domovi - kar omenjata Aleksander in Zimzelen?
Ali morda to, da se bomo še bolj oklepali življenja in zapravljali denar in moči za stvari, ki ne pomagajo?
Placebo, nocebo - zanimivo, kajne!


#15
Ana Kos
0
Nov 14, 2016
Zimzelen, ja, tudi po bolnišnicah je tako ..
Pred kratkim sem obiskovala v bolnišnici eno staro gospo. K njej nas je prihajalo več ljudi in smo poskrbeli za kakšne stvari, za katere verjetno sicer ne bi bilo ...

Nekoliko težak spomin na lansko poletje, ko je bil v bolnišnici moj oče. Vse skupaj ga je zelo zmedlo. Ubogi oče.
Upanje sem videla le v tem, da gre čimprej domov.
Bila sem pri njem oz. z njim skoraj ves čas ... še dobro, da so bile počitnice.
In če je že moral umreti, sem hvaležna, da sem ga smela zadnje tedne negovati ...
Da ni bil dobesedno neko truplo, ki zaseda posteljo v bolnišnici ... :((
#14
Ana Kos
1
Nov 14, 2016
Aleksander, 830 € mesečno za nepokretno gospo? Če ne more sama vstat in sama jest, mislim, da je ta oskrba dražja. 1000 in več. Pred kratkim mi je nekdo rekel, da je njegova mama, pokretna gospa, sama lahko skrbi zase, v domu, kjer plača na mesec 1200 €.
Oja, gotovo si marsikdo ne more privoščiti niti četrt doma ... :(

Negovalke, kar jih jaz poznam, pripovedujejo o preobremenjenosti osebja - preveč bolnikov je na eno sestro ali negovalko, da bi se lahko zelo posvetile posamezniku.

Sama nimam z domovi skoraj nič izkušenj ... sem pa enkrat prišla na obisk k nepokretni gospe in so mi spotoma negovalke potlačile v roke skoledico zmiksanega sadja, da jo nahranim ... A če ne bi bil z menoj mož, tega ne bi mogla narediti. Njena postelja sploh ni imela možnosti dviga glave. Leže hraniti se pač ne sme ... je preveč tvegano (za aspiracijo).

Sama imam nekaj izkušenj s starimi ljudmi, nekaj tudi iz hiše hospica, in vem, da je včasih potrebno kakšnega bolnika zelo dolgo hraniti ... Če ima tisti, ki bolnika hrani, čas, je vse dobro. Če pa ni takega človeka pri bolniku, potem pa ... :((
#13
babica
1
Nov 08, 2016
Da bi le nikoli ne doživeli, jaz sem, preživela sem, bilo je pa hudo.
LP.
#12
abram1b2 Cej
0
Nov 07, 2016
Vse to je pred nami!
#11
Zim Zelen
0
Nov 07, 2016
*Aleksander Lipi
Tudi po bolnišnicah je nekaj podobnega, ko s pomirjevali utišajo "tečne". Ko prideš na obisk, opazuj....
#10
Aleksander Lipi
0
Nov 07, 2016
Še bolj nategujejo domovi starejših občanov. Moja babica je v domu starejših občanov, zanjo moja mati plačuje po 830 EUR na mesec, v zameno pa mojo mater v domu pustijo shujšati in če moja mati ne bi vsak dan hodila v dom nahranit babice, bi ta že od lakote umrla. Problem je v tem, da babica čez dan spi, negovalke pa namesto, da bi jo zbudile, jo pustijo, da spi in hrano pustijo na nočni omarici, kamor pa babica brez pomoči ne more, nato pa hrano odnesejo, ne da bi se je kdo dotaknil. Če ne pride v dom moja mati ali njena sestra (moja teta), da jo nahrani, babica od obroka nima nič. Dom je pa eden dražjih v Sloveniji. :(
#9
Ana Kos
2
Nov 07, 2016
Paja, res je, oboje je vera!
Žalostno pa je, če nekdo nateguje ljudi ... ne da bi jim iz srca pomagal, če more, pač pa zgolj za denar ...

Gotovo je veliko na veri.
Tudi verniki v Boga smo zelo različni.
In različno verjamemo ...
#8
Paja
0
Nov 07, 2016
Eni verjamejo v čudežne napoje,drugi v boga,Oboje je vera,ki pomaga upati in lažje preživeti dan za dnem,noč za nočjo .
#7
Ana Kos
0
Nov 06, 2016
Neslani :P
#6
Ana Kos
1
Nov 06, 2016
Anka, pravzaprav ni tako lahko vedno ločiti dobro od slabega!
Kolikokrat pridemo do tega, da dvomimo v uradno medicinsko pomoč!
In potem iščemo druge vrste pomoči!
Bog bo pomagal ... ampak ... poznaš tisti vic, tegale:

Nekdo je molil kar naprej, da bi zadel na lotu.
Pa mu je Bog rekel: Srečko pa le kupi!

Nekako tako je, da človek mora vendar marsikaj narediti tudi sam.
Tudi glede zdravja.
Ampak najti pravo mejo, najtio pravo mero tega, kdaj se res boriti za zdravje, kdaj pa se prepustiti in sprejeti lastno minljivost, sprejeti smrt, ki kmalu pride ... to pa je po moje tudi stvar modrosti.

Ni čudno, da ljudje iščejo (iščemo!) vse mogoče rešitve ... strašno žalostno pa je, ker kakšni ljudje za denar naredijo vse ... tudi grobo goljufajo in lažejo ...
Res strašno, da nimajo vsaj minimalnega spoštovanja do drugih ljudi ...
Sicer ga pa tudi do sebe nimajo - kajti človek, ki goljufa, vara, laže ...., ne more spoštovati samega sebe.
(Čeprav je enim v užitek to, da koga okrog prinesejo ... se imajo zato celo za plemenite, za rešitelje sveta ipd.)
#5
Ana Kos
0
Nov 06, 2016
Ivanka, žal :(
Fotke pa dokazujejo, da je tudi Ljubljana lepa! :)
#4
neslani
0
Nov 05, 2016
Prodajalcu se je zdelo, da naivnežu
manjka soli, pa mi jo je prodal
in še ceno zasolil . . .
#3
Anka Klemenčič
0
Nov 05, 2016
Ljudje smo zelooooo naivni. Zaupamo povsem lahkomiselno raznim kvazimazačem, ki iz nas iztisnejo poslednje denarje....namesto da bi zaupali v Gospoda in v božjo pomoč in usmiljenje....a to je zastonj in za marsikoga je to zaupanje slepo, a zame je slepo zaupanje mazačem. Bog pa ozdravlja, ljubi, tolaži in v zameno za to želi le našo vero!
#2
Ivanka
0
Nov 05, 2016
Ana,

žal je veliko takih prevar :(

Lp, Ivanka

(zelo lepe fotke)
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2016-11-05 22:41:58 (Nov 05, 2016)
Starejša objava Novejša objava
odsrcadosrca - Placebo in nocebo učinek

Kolikokrat slišimo o tem, da moram

Novo srce

Enkrat sem, medtem ko mi je "na transfuziji" tekla kri, opazovala, kako mi odteka temna življenjska tekočina in pomislila na stare čase, ko so ljudem puščali kri zaradi zdravja. (Bolno kri? Odvečno kri? "Grešno", "hudobno"?)

KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
januar 2020
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj