Dva datuma za splav

OddajAna Kos, dne 2016-10-13 ob 11:07:11

Nina zaskrbljeno gleda koledar … šteje dni … ojej, zamuda, pa ja ne … 'Samo da ne bi bila noseča,' pomisli. 'Ne morem si privoščiti še enega otroka, preveč sem utrujena. Kdor nima dveh majhnih otrok skoraj hkrati, sploh ne ve, kako je to,' razmišlja.

'Ma ne, zagotovo je samo zamuda, tako ja, kaj bi bilo lahko drugega …' si prigovarja.

Pogleda svoja mala fantka, ki brezskrbno skačeta po sobi.

'Kako zelo ju imam rada!' se zave.

V srcu začuti misel: 'Kaj pa če sem noseča? … Neee! Ni mogoče.'

Strah, da pa je vendar noseča, jo zdaj neprenehoma spremlja. 'Enostavno, ne morem si privoščiti otroka, tako majhno stanovanje imamo in jaz sem res zelo utrujena. Pa ravno iz plenic smo, ne bi rada spet previjala … Vsaj nekaj časa ne … Kaj pa, če sem vendar noseča? … Ne, ne bom imela otroka. Definitivno je dovolj ... Vsaj zaenkrat.'

Prestraši se misli, ki vzbrsti.

'Splav.'

Vrta misel.

'Saj vendar obstaja splav, čisto enostavno je ... Samo k zdravniku grem, pa dobim napotnico …'

Strese jo od groze, a vendar razmišlja naprej.

'Če bi bilo to res kaj takega, bi ne bilo uzakonjeno. Država vendar skrbi za … za uboge nosečnice … nesrečnice …'

Pokliče k svoji zdravnici. Takoj dobi datum. Ja, mudi se. Pomisli, koliko časa je čakala na operacijo mandeljnov pri sinku – čeprav je bilo pod nujno. Zarodek odstraniti je še bolj nujno. Zarodek? Pa saj to nič ni. Začuti sram … kako nič ni … Je, nekaj je. Majceno bitje je. Kolikšno? Centimeter dolgo? Mogoče.

Ali pretiravajo tisti, ki govorijo o človeku od spočetja naprej?

Pregled pri zdravnici pokaže, da je noseča en mesec.

»Želite obdržati …?«

Kako enostavno vprašanje.

Je lahko tudi odgovor tako enostaven? Ja? Ne? Kaj se bolje sliši? Na kaj je bolj pripravljena? Na nič ni pripravljena …

Dobi datum za splav.

Kakorkoli, samo da bo čimprej mimo.

Datum kriči vanjo. Neprestano kriči.

'Me vidiš?' se ji zdi, da sliši globoko v sebi, v svojem drobu. 'Tvoj sem, tvoj otrok. Me res nočeš?' Solze ji silijo v oči, toda 'ne' v njej je najmočnejši.

'Ne, da te nočem, ne morem te imeti. Umrla bom od utrujenosti, če bom morala še kar naprej vstajati ponoči, zbijati vročino, ure in ure nositi sitnega dojenčka … Daj, razumi, ne morem. N.e m.o.r.e.m.'

Njeno srce je trdo, ne dovoli si čutiti.

A vendar ve, da ni mirna. Ni v njej pravega miru.

'Jutri … Joj, jutri.'

Kaj naj naredi? Čeprav je bila popolnoma odločena, da ni druge možnosti, kot je splav, jo vendar stiska pri srcu. Kaj naj vendar naredi? Kaj je res prav? Je splav res nekaj slabega? Zakaj?

Zdi se ji, da je ranjeno njeno osebno dostojanstvo. Vsa je razbolena. Ranjena.

Noč mineva brez spanja.  Srce divja kot ponorelo. Še vedno ni ni jasno, kaj pravzaprav naj naredi.

Zgodaj zjutraj vstane, neprespana se obleče v trenirko in se odpravi ven  … da razmisli. Zdi se ji, da ji življenje uhaja iz rok. 

V še gostem zgodnjem jutranjem mraku sreča precej dobro prijateljico, ki je na sprehodu s psom.

'Oh, pa ravno nanjo sem naletela.' Rada bi bila sama s svojo težko skrivnostjo. S svojo bolečino.

»Kaj pa ti zunaj ob tej uri?« se začudi prijateljica.

»Nisem mogla spati, pa sem šla ven.«

»Lahko greva skupaj še malo okrog,« jo povabi Zala. Po nekaj vljudnostnih frazah, kako si ipd., se iz Nine kar samo vsuje: »Čez nekaj ur grem na splav.«

Zala razpre oči … Sprva nič ne reče. Le objame prijateljico. Nina zajoče.

»Si dobro premislila? Se ti zdi, da si pogledala z vseh vidikov?«

»Res ne morem imeti še enega otroka. Enostavno ne zmorem … In nimamo prostora … Le kam ga bomo dali … bi ga dali, še enega otroka … Potem … skrbi me služba … No, saj mož … on ne teži … pravi, naj premislim … tako kot ti. Zakaj enostavno ne reče, kaj naj naredim!? Tako sama sem v tem ... Otrok je otrok. Je človek … od vsega začetka. Je res? … Oh, ko bi vedela, kaj naj naredim!«

Nina govori … govori … razmišlja. Zala je skoraj samo uho.

»… še vedno ne vem … ne vem, kaj bi … kaj naj naredim … Joj, čez dve uri moram biti tam.«

»Če greš splavit, otroka ne bo več. Samo v srcu ga boš nosila. Če splaviš, otroku ne daš nobenih možnosti … Ti se odločiš za njegovo življenje … ali proti življenju … Težko ti bo. V vsakem primeru ti bo težko. Tako če sprejmeš otroka kot če ga ne sprejmeš. Enostavno drugače ne more biti. Ampak če otroku ne daš življenja, ne veš nič, kaj vse je bilo otroku vzeto. … Vprašanje je, koliko res pridobiš, če greš splavit.«

Preden se prijateljici razideta, dolgo ostaneta v objemu. »Kakorkoli se boš odločila, te bom imela vedno rada.« Nina je nekoliko mirnejša … mogla je govoriti o svoji čutenjih. Kot robot se odpravi na kliniko. Datum ima! In uro.

Ampak tam ji korak zastane. Ne more noter.

Slednjič se vendar znajde v čakalnici … Prostor s svojim značilnim vonjem.

V teh prostorih je bila večkrat … v veselem pričakovanju otroka … Zdaj pa? To ni otrok?

'Otrok je bitje, samostojno bitje. Ni nekaj, kar bi enostavno vrgli stran. Je več kot enostaven pritisk na gumbek 'ja' ali gumbek 'ne'. Sploh potem, ko je že tu … četudi neviden, četudi skrit … četudi zanj še nihče ne ve …

Ja, saj vse to vem … ampak ne morem. Res, ne morem.

Ne morem roditi … ampak splaviti tudi ne …'

Pokličejo jo in ona se zdrzne. 'Ne!' začuti. 'Ne morem. Ne še. Naj še malo premislim.'

Vstane, se skorajda opoteče, na njej je neizmerna teža …

»… bi lahko prestavila …?«

Razumevajoč pogled.

Dobi nov datum.

Olajšana odide s klinike … kratkotrajno olajšana. Hitro se spet oglasi skrb, kaj bo.

'Pa saj gre navsezadnje za ljubezen,' jo spreleti spoznanje. 'Z možem se vendar imava rada. Če se ne bi imela, bi otrok ne bil spočet. … Pravzaprav je ljubezen mnogo več kot to, kar čutim. Ljubezen je to, da delaš dobro. Da želim vsem dobro. Ljubijo tudi mnoge mame, ki jih moški ne ljubijo. Otrok je več kot le naklonjenost med moškim in žensko.'

Sporoči Zali, da je dobila nov datum.

» … samo objamem te … Prosim, oglasi se, če želiš o tem z menoj še govoriti. Kadarkoli me lahko pokličeš. Tudi sredi noči,« sliši po telefonu.

»… bom še premislila. O vsem.«

Pokliče moža.

»Nisem šla.«

»O, kako sem vesel!« iskreno reče on.

»Zakaj tega nisi rekel prej!? Veš, kako sama sem se čutila! Tako veliko odločitev si prepustil meni!!« v njej zacveti jeza.

»… vem, da je na tebi ogromno. Na ženski je ponavadi veliko več kot na moškem. Zato se mi je zdelo, da ne smem … da nimam besede.«

»Jaz sem si pa tako želela … tako sem si želela čutiti se varna ob tebi … Želela sem si … da me zavaruješ.«

»Oprosti … Veš, kako te imam rad. In kako sem hvaležen zate in za najine otroke, za vse tri. Tudi za tega v tvojem trebuhu.«

Kasneje Nina razmišlja, kakšen dar je, da ima moža, ki mu ni vseeno zanjo. Ve, da marsikatera mamica ostaja sama s svojimi skrbmi in delom … sama z otrokom … tudi sama v ljubezni do otroka …

Popoldne sinova razgrajata po stanovanju, Nini je slabo, vleže se kar na tla k otrokoma  in spet pomisli na datum … 'Je to rešitev?' se vpraša. Prisluhne odmevu. 'Je rešitev splav? Bo bolje, če otroka ne bo? Bom manj utrujena? … Morda pa vse to spada v življenje. Tudi utrujenost. Slabost. Neprespane noči. In mnogo, mnogo lepega. Nasmehi otrok, iskreni in zaupljivi pogledi. Prvi zobki. Prvi koraki. Besede. Objemi … In svojega moža bom mirno lahko gledala v oči … se zaupno stisnila k njemu … če … če otroka obdržim. … Kakšna beseda. Obdržati. Kot za staro obleko v omari, ki jo dam naprej, ker je ne nosim.'

Ko pride mož domov, se tesno tesno objameta.

Zdaj postane popolnoma jasno, da novega datuma za splav ne bo uporabila.

V srcu začuti veselje. Veselje nad tem, da postaja ponovno mama. Da je ponovno življenje v njej.

Pomisli, da je to konkreten otroček. Fantek? Punčka? O, lepo bi bilo imeti tudi eno punčko. Ampak tudi fantka se veseli. Ime?

'Nekaj oblekic imam še spravljenih. In lahko mi kaj dajo prijateljice. Nekatere nazaj. Tudi voziček še imam. … Kako lepo pravzaprav, da sem spet noseča.' Kar ne more razumeti, da je dejansko skoraj splavila. Kako malo je bilo med 'ja' in 'ne'. Groza jo je.

Naslednje dni vse bolj čuti, kako njeno telo cveti v nosečnosti. Prsi so vse polnejše. Veseli se, da bo spet dojila. Poboža svoj trebuh. 'Bodi dobro, dete!' reče.

Z možem začneta načrtovati, kako naprej. Kako bodo preuredili stanovanje, da bo prostor še za eno posteljico. Bi se morda skušala seliti? Kako bo z denarjem?

'Bo že.' Bo že. Zakaj bi preveč skrbela za naprej. Vedno so nove poti.

Potem nekega dne opazi kaplje krvi. Prestraši se. 'Dete, živi!' roti njeno srce.

Pregled pri zdravnici pokaže, da se je ustavil srček.

Tudi njej se srček skoraj ustavi.

»Neee!«

'Dete, tako rada te imam. Žal mi je, da sem sploh kdaj pomislila na to, da te ne bi bilo …' Solze ji tečejo po licih. Solze žalosti.

'Sem kriva, da je otrok umrl?' vrta v njej …

Pozneje leži na postelji z belimi rjuhami … s praznim trebuhom … Tako praznim.

'Sem kriva …? … ker ga nisem imela dovolj rada? … Ker sem te skoraj splavila? Oprosti, otroček.'

»Zala, otrok je umrl. Srčka ni bilo več slišati,« Nina joka v telefon.

»Oh … Joj, kako sem žalostna tudi jaz. … Jokam s teboj.«

Ko pride Nina domov, pride k njej Zala. Zala čuti, kaj se dogaja v Nininem srcu.

»... veš, nisi ti kriva, da se je srček ustavil. Ti nimaš nič s tem. Ti si bila v stiski, razmišljala si o splavu, kriva pa nisi.«

»… misliš?«

»Vem.«

»Navsezadnje … morda pa res.«

»Pomisli, moja draga prijateljica, tvoj otroček je živel do naravne smrti. Nisi prekinila njegovega življenja. Dano mu je bilo silno kratko življenje. Mi ne vemo, zakaj. Ampak ti si to bitjece sprejela, vzljubila. Ti nimaš nič s tem, da je prišlo do splava. … Pomisli, kako bi čutila, če bi pa naredila tedaj splav …! Si predstavljaš, kako bi ti bilo težko! … Zdaj pravzaprav lahko veš, da si življenje kot tako sprejela, ga nosila in varovala v sebi, dokler je bilo mogoče …«

Nino spreleti. »Res, pravzaprav sem lahko mirna.«

Zala jo objame: »… in žalostna. … Mirna in žalostna. Življenje je to. Zdaj imaš dva mala zaklada doma in enega samo v srcu. Žaluj, kolikor boš čutila. Dovoli si čutiti.«

 

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
56
Anka Klemenčič
1
Nov 19, 2016

27 Prišli pa so nekateri izmed saducejev, ki trdijo, da vstajenja ni, in so ga vprašali: 28 »Učenik, Mojzes nam je zapisal: ‚Če komu umrje brat, ki je oženjen, pa je brez otrok, naj ženo vzame njegov brat in obudi zarod svojemu bratu.‘ 29 Bilo pa je sedem bratov. In prvi se je oženil, pa je umrl brez otrok. 30 In vzel jo je drugi, a tudi ta je umrl brez otrok; 31 in tretji, prav tako vseh sedem; in so pomrli in niso zapustili otrok. 32 Za vsemi je umrla tudi žena. 33 Katerega izmed njih bo torej ob vstajenju – žena? Kajti vseh sedem jo je imelo za ženo.« 34 In Jezus jim je odgovoril: »Otroci tega veka se ženijo in možé; 35 tisti pa, ki bodo vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ženili in ne možile, 36 zakaj tudi umreti ne bodo mogli več; enaki so namreč angelom in so božji otroci, ker so otroci vstajenja. 37 Da pa umrli vstajajo, je tudi Mojzes pokazal v zgodbi o grmu, ko Gospoda imenuje ‚Abrahamovega Boga in Izakovega Boga in Jakobovega Boga‘; 38 ni pa Bog mrtvih, ampak živih, zakaj njemu vsi živé.« 39 Oglasili pa so se nekateri izmed pismoukov in so rekli: »Učenik, dobro si povedal.« 40 In nič več si ga niso upali vpraševati.
#56
Ana Kos
0
Nov 14, 2016
Hvala vsem, ki ste sodelovali v pogovorih an tej strani, je pa ne bom širila, saj tema, v katero s eje razvila, ni tukaj glavni "problem".
Je pa znaimiva, tale reinkarnacija. Tudi meni ne gre v glavo, vsaj ne v takem pomenu, kot jo jemjejo nekateri (jemljete).
Ampak nič hudega ... mislim, da to, kako vidimo življenje tukaj in potem, ni bistveno za to, ali bomo tukaj in zdaj ljubili ali ne.
Z veseljem bom prebrala, Radmila, tvoje citate, hvala zanje. Sicer pa čutim podobno kot Anka, dedujemo marsikaj, mislim, da dedujemo tudi kaj, česar naši predniki niso predelali ... in moramo predelati mi ... če naj rešimo svoje potomce pred tem, da bi se morali oni tudi ukvarjati s tem.
(Jaz mislim, da sem jaz prejela tudi strahove mojih prednikov, ki so končali v pobojih ...)

Rado, Judje niso kristjani - če so judovske vere, potem niso kristjani. Razen če so spreobrnjeni kot verniki - in so Judje le po narodnosti.

Judje imajo Sveto pismo do Jezusovega rojstva. Vsaj mislim, da je tako. Vsekakor Jezusa ne priznajo za Boga.

Ob tem sem se spomnila na krasno knjigo: Noetov otrok, tukaj duhovnik reče judovskemu dečku, da ne sme postati katoličan ... Knjiga zapisana po resnični zgodbi iz 2. svetovne vojne.

Hvala vsem in lepo se imejte!

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/88757/noetov-otrok

Noetov otrok

Ko sem opazila v knjižnici knjigo z naslovom Noetov otrok (avtor je Eric Emmanuel Schmitt), me je kar malo zaskrbelo,
#55
Anka Klemenčič
0
Nov 07, 2016
Radmila, meni je vse jasno, mene ni treba nič prepričevati in ne vem, zakaj bi povsem v detajle morala prebrati vse komentarje, še posebno tiste, ki so povsem v neskladju s tem, kar jaz vem in sem prepričana da je res. Očitno ste vi brali neko povsem posebno SP, kajti vsi ostali kristjani vemo, da vse to kar vi pravite da piše, ne piše nikjer v SP!
#54
Janez Gril
1
Nov 07, 2016
Ana, imaš moj podpis!
#53
Ana Kos
1
Nov 07, 2016
Vse vas pozdravljam, napisala bom pa čisto na kratko - itak tukaj ni ravno glavna tema to o krščanstvu in reinkarnaciji - le to, da je kristjan pač širši pojem kot katolištvo. In ja, človek je lahko kristjan, ne da bi pravzaprav pripadal kateri od (uradnih) cerkva.
Ravno sem prebrala knjigo Nebeški človek, to je pripoved Kitajca, ki je kristjan, a ne pripada nobeni uradni cerkvi, na Kitajskem so hišne cerkve v ilegali, država priznava neko cerkev trojne samostojnosti - ali nekaj takega, ampak tam država vse nadzira, zato so mnogi kristjani v ilegali (no, zgodba je izpred nekaj let, ne vem, kako ej ta trenutek glede dovoljenih in nedovoljenih cerkva na Kitajskem).
Želela sem reči, da je Yun res kristjan, goreč vernik, preganjan, zelo mučen, telesno in duševno, po zaporih veliko let, ni pa pripadnik niti katoliške niti pravoslavne niti protestantske vere.

Jaz mislim, da je kristjan tisti, ki ima za svojega učitelja Jezusa! Če smo pa znotraj te ali druge skupnosti, pa zame ni glavni poudarek. Pravzaprav sploh ni poudarek.
Zame je dobra vera tista, ki nam pomaga biti dober, biti boljši ...
#52
Zim Zelen
0
Nov 07, 2016
*Rado ni tako enostavno s pravovernimi Judi.

www.religije.com/judovstvo.htm
Glej "srednji vek"
in

www.benjaminbezek.net/etnologija/judje_pravovernost.htm
#51
Radmila Čučak
0
Nov 07, 2016
Rado......#49...........Judje so večinoma pripadniki religije, ki se imenuje Judaizem in ki ne priznava Jezusa za Mesijo - Odrešenika......zaradi tega oni niso Kristjani, ker beseda Kristjan izhaja iz besede Kristus in označuje vernika, ki priznava kot Odrešenika Jezusa Kristusa...

Judaizem priznava prvi del Biblije, ki se imenuje Stara Zaveza in nauke Mojezsa, ki so prvih pet knjig Stare Zaveze in se imenuje Torah......oni niso priznali Jezusa za Mesijo in zato jih krščanska cerkev obtožuje za križanje Jezusa.....

tisti Judje, ki so sprejeli Jezusa za Odrešenika pa niso več pripadniki religije Judaizem, ampak so Kristjani, saj Kristjani sprejemajo tudi Staro Zavezo, ki je temelj Judaizma.

Kristjani so katoliki, to so cerkve pod upravo Vatikana........so protestantje, ki ne priznavajo Papeža in centralne oblasti Vatikana in so ortodoksne pravoslavne cerkve, ki imajo samostojnost in ne priznavajo Papeža in Vatikana...

med vsemi Cerkvami je najstarejša pravoslavna cerkev Dura Europos v Siriji

koptski kristjani so nastali, ko je Apostol Marko prišel v Aleksandrijo in tam začel širiti Krščanstvo med malikovalci idolov........v Egiptovske puščave so se zatekli kristjani, ki so bežali pred pregonom rimskih cesarjev.....zato so tam nastali prvi meniški krščanski samostani na svetu in redovi, kot je samostan Svetega Antona Puščavnika na desnem bregu reke Nil, ter samostan Svete Katarine v Sinajski puščavi.......

Koptski kristjani so razvili velike meniške skupnosti, ki so štele tudi do 1000 menihov.....in med njimi je bilo veliko prevajalcev grških evangelijev Nove Zaveze in drugih spisov v koptski jezik, ki je mešanica egipčanskega in grškega jezika.......drugod po rimskem cesarstvu so uničevali svete spise, prav v Egiptu pa se je ohranilo največ teh spisov in sicer v koptskem jeziku.....zaradi tega imajo koptski pa tudi etiopski kristjani več vedenja o življenju in naukih Jezusa, ker poleg tekstov Nove Zaveze uporabljajo tudi nekatere apokrifne evangelije, ki so bili drugod sčasoma uničeni in jih poznejši teologi niso vključili v Novo zavezo

jaz sem gledala tudi etiopsko Novo zavezo in moram reči, da ilustracije le te izražajo več vedenja o Jezusu in z njim povezanih misterijev, kakor običajna Nova Zaveza
#50
Rado K.
0
Nov 07, 2016
Judje Radmila, judje so kristjani, ki ne priznavajo Kristusa. Pa egiptovski kopti imajo malo svoj pogled na Kristusa. Zato pravim, da je treba pri Kristusu biti previden.

Katoličani celo obsojajo jude za uboj kristusa. Od tod 2000 letno sovraštvo med obema verskima ločinama.
#49
Radmila Čučak
0
Nov 07, 2016
Rado .....#45...ne razumem tvojega stavka......citiram: .....vsi kristjani ne priznavajo Jezusa.......konec citata

res mi ni znano, kateri kristjani ne priznavajo Jezusa?

zato ne razumem, pri čem bi morala biti bolj natančna

jaz sicer nisem katoličanka, ker sem krščena v srbski pravoslavni cerkvi v Ljubljani

nič nimam proti, da si ateist, Rado.....vsak ima pravico do lastnega verovanja

tvoji komentarji so mi sicer všeč....ti tudi verjamem, da nisi udbovec, kot si večkrat povedal......

pa tudi če bi bil, kaj potem?
#48
abram1b2 Cej
1
Nov 07, 2016
V dveh tisočletjih obstoja se je krščanstvo razcepilo na tri večje veje: katolištvo, pravoslavje in protestantizem. Vsaka od teh treh vej se deli na manjše skupnosti, ki jih imenujemo Cerkve (v ožjem smislu). Cerkev v širšem smislu pa zajema vse kristjane na svetu. Tako, da Radmila ni v zmoti.
#47
Andrej Slovenija
0
Nov 07, 2016
Rado K, jaz sem ateist, pa ne verjamem povsem znanosti.
Prevečkrat se je izkazalo, da je resnica drugačna od uradne razlage.
Če ne verjamem v pristanek na luni, evolucijo, vesolje po nasi. Kaj pomeni, da nisem ateist?
#46
Rado K.
0
Nov 07, 2016
"jaz sem kristjanka in verujem v reinkarnacijo, tako kot tudi Jezus...njegove besede sem citirala v komentarju"

Radmila, v tvoje dobro te opozarjam, da moraš biti natančnejša, drugače boš veljala za neverodostojno. Koliko vem (iz splošne izobrazbe, ker nisem vernik), vsi kristjani ne priznavajo Jezusa. Če hočeš govoriti o Jezusu se boš torej morala nedvomno opredeliti kot katoličan!
#45
Radmila Čučak
0
Nov 07, 2016
Rado ...#42...jaz sem kristjanka in verujem v reinkarnacijo, tako kot tudi Jezus...njegove besede sem citirala v komentarju ....#29....

povsem preprosto...

nikomur ni potrebno verjeti ničesar, kar pišem....saj sem že večkrat povedala, da moji komentarji niso obvezno čtivo....

pri vsaki stvari in zapisu mora človek uporabiti razlikovanje....ločevati po lastnem preudarku, vedenju in intuiciji, kaj naj bi bilo pravilno in kaj napačno
#44
Radmila Čučak
0
Nov 07, 2016
Anka ....#41.....bo pa le treba prej prebrati komentarje...ki jih komentiraš.....

Kaj je Jezus povedal o reinkarnaciji sem napisala v komentarju št 29......

nikjer nisem zapisala.....da v sanjah podoživljamo pretekle reinkarnacije....ni pa povsem izključeno, saj se nekaterim ljudem dogaja tudi to

naši geni pa nimajo le zapisov naših prednikov.....ampak imajo tudi zapise naše duše.......ki se je utelesila velikokrat in vsa doživetja nosi v svojih energijskih zapisih in tudi v genih...

verjetno ti je znano, da so znanstveniki razvozlali vlogo le 3% vseh genov, ki jih ima človek.....97% genov nosi informacije....ki jih znanstveniki niso uspeli razvozlati in so misterij......

po spočetju se duša povezuje s fetusom in v gene našega očeta in matere vnaša svoje energijske zapise, ki so nato del genskega zapisa fetusa.......

ko se človek duhovno razvija.......se DNK, ki je zavozlana.......prične odvijati.......in potem prihajajo v zavest človeka mnogi podatki o mnogočem.......genetski zapis človeka vsebuje vse kar so doživeli naši rodovni predniki plus vse, kar je doživela naša duša v vseh preteklih življenjih......

ko se duhovno razvit človek bliža procesu razsvetljenja......se njegova DNK razpleta iz zvitega klobčiča, iz podzavesti in nezavednega uma pa prihajajo dogoki, ki jih je človek doživel v zgodnjem otroštvu, v maternici, pred utelešenjem duše v drugih nivojih bivanja in v preteklih življenjih......

Če bi brala življenjepise ljudi, ki so doživeli proces razsvetljenja.....bi vedela......da razsvetljenje ni možno....ne da bi človekova zavest osvetlila vse zapise....ki so v temi nezavednega uma....zato se razsvetljenje tako imenuje......= osvetlitev in ozaveščanje vsebin nezavednega uma....in s tem vsebin, ki so zapisane v 97% naše neraziskane DNK, katero tudi nikdar ne bodo mogli razvozlati z mikroskopom in bo za znanstvenike vedno ostala uganka

kaj pa je zate Vstajenje in kako si ga predstavljaš?
#43
Rado K.
0
Nov 07, 2016
"Če si kristjan, potem ne moreš verjeti v reinkarnacijo, pač pa v vstajenje in večno življenje pri Bogu, če pa ne, potem pač nisi kristjan! Povsem preprosto!"

Tole tako težko pogoltnem. Zakaj bi nekaj moral verjeti? Ali ni bolje, da "tisto nekaj" podvržem tehtnemu premisleku? In breme spoznanja ter odločitve prevzamem nase?!
#42
Anka Klemenčič
0
Nov 07, 2016
Nisem brala vseh komentarjev, ker jih je preveč, pa vendar ne morem brez da ne pristavim svoj piskrček. Jezus je verjel v vstajenje in ne v reinkarnacijo. NIKJER ni rekel, da je Janez Elija! Povedal je le, da je Bog Bog živih in ne mrtvih! Vse naše sanje, travme, podoživljanja, pa niso posledica reinkarnacije, pač pa našega dednega zapisa, saj imamo vendar prednike katerih zapise nosimo v svojih genih!! Če si kristjan, potem ne moreš verjeti v reinkarnacijo, pač pa v vstajenje in večno življenje pri Bogu, če pa ne, potem pač nisi kristjan! Povsem preprosto!
#41
Radmila Čučak
0
Nov 07, 2016
Rado K.....#38.........nauk reinkarnacije je vedno sodoben, ker se odvija naravno, tako kakor rojstvo in smrt...

zakaj je pomembno ali je Jezus verjel v to dejstvo življenja ali ne ?

Za ateiste to ni pomembno, saj ne verujejo da Bog obstaja niti da je bil Jezus Božji sin......za kristajane pa je pomembno, zato ker Cerkev pravi, da reinkarnacija ne obstaja in da je to vzhodnjaški religiozni nauk......

ta nauk ni pomemben za vsakodnevno življenje vseh ljudi, pomemben pa je za tiste ljudi....ki imajo psihološke probleme...za katere ne najdejo vzroka v sedanjem življenju.....potem iščejo pomoč pri regreso terapevtih, v neki travmi, ki se je zgodila v preteklem življenju....

veliko ljudem, zlasti ženskam se to pogosto dogaja in zato iščejo odgovore.....to je tudi razlog, da se obračajo v New Agre nauke, ker jim RKC ne daje zadovoljivih odgovorov na probleme, ki so se pojavili v njihovem življenju....če bi Cerkev priznala reinkarnacijo, se jim ne bi bilo treba zatekati po odgovore v druge religije, ki ta nauk imajo...

poznam eno znanko, ki je vsakič, ko je prijela nekega dojenčka v roke, dobila kožno alergijo in velik strah, da je postala vsa rdeča.....pozneje je na nek način ugotovila, da je nekoč živela v Londonu in je z svojim dojenčkom v rokah umrla v velikem požaru, ki je zajel London ( leta 1666)....

doživela je tako hudo travmo, da se to pozna tudi v sedanjem življenju kot huda reakcija na možen podoben dogodek....zdaj ko je to ozavestila, se je lahko pričelo tudi čustveno zdravljenje te travme....zdaj ima svojega dojenčka in nima več tistih hudih reakcij
#40
Radmila Čučak
0
Nov 07, 2016
Ana....#34.......sprašuješ ali so možne preroške sanje.....seveda so....mnogo ljudi jih ima......

tudi meni se je zgodilo, da sem sanjala nekaj, kar se je potem zgodilo......nekoč pa sem v sanjah videla neko oazo v puščavi.....ko sem se zbudila, mi je bilo čudno, zakaj sanjam neko neobstoječo oazo tako v živo.......in potem sem šla za vsak slućaj pogledat na internet, ker sem vedela iz sanj, da je ta oaza v Egiptu.ali Libiji.......

in približno...na mestu, kjer sem jo sanjala, sem jo tudi našla na google mapi....to je oaza Al Khufrah v Libijski puščavi.....nikoli prej nisem slišala zanjo....sanjala pa sem jo takšno kot je v resnici
#39
Rado K.
0
Nov 07, 2016
"Jezus je verjel v reinkarnacijo"

Spoštovani dami, ki debatirata. Ne bom posegal v vajino debato s svojimi digresijami, vprašal bi vaju le, kaj ima gornji citat veze z današnjo družbeno stvarnostjo?

Bivanjsko, tehnološko infrastrukturno so bili to vendarle neki povsem drugi časi. Časi ko je živelo morda nekaj deset milijonov ljudi po vsem svetu. Časi, ko je bila velika večina ljudi omejena na življenje v skupnosti nekaj sto ljudi. In jih je za življenja videla morda vsega 500 obrazov. Toliko kot jih vidimo danes vsak dan (v službi in na tv)
#38
Radmila Čučak
0
Nov 07, 2016
Ana......#36....Jezus je verjel v reinkarnacijo, saj je povedal, da je bil janez Krstnik utelešen prej kot sveti Elija, ki je živel 800 let prej. Vmes je bila njegova duša v sedmih nebesih, kar piše v spisih starih 2000 let in ki povedo tisto, kar ne povejo knjige, ki so jih zgodnji teologi vključili kot del Nove Zaveze

Slepi človek pa ni bil slep zaradi svojih grehov ali grehov prednikov, amapk zato da se po njem razodenejo Božja dela.......to pomeni, da je bil ta človek slep iz razloga, da ga je Jezus imel priložnost ozdraviti in s tem pokazati mogočno delovanje Svetega Duha...

ni vsaka bolezen človeka rezultat njegovih preteklih napačnih delovanj....včasih duša prevzame karmo drugih ljudi...znano je da tudi pes ali mačka lahko prevzameta bolezni svojih lastnikov......to naredijo iz brezpogojne ljubezni.....ali pa je človek bolan zato, da omogoči učno lekcijo sočutja in nege svojim bližnjim, ki morajo večji del življenja skrbeti za njega....le kdor pozna (prebere) energijske zapise duše, lahko vidi resnični vzrok neke bolezni

Cerkev je prepovedala nauk o reinkarnaciji, ker ne želi, da bi ljudje razumeli kako poteka proces utelešenja, učenja duše na lastnih napakah in nato sam proces razsvetljenja ali vnebovzetja....saj ti je znano, da Cerkev niti ni dovoila, da bi ljudje razumeli, kaj piše v Bibliji, zato da ljudje ne bi imeli znanja o svetih stvareh in da ne bi videli, kako se cerkev v svojem delovanju (kopičenju materialnih dobrin in centalizirane korumpirane oblasti) razlikuje od naukov Jezusa......zato je imel Primož Trubar kot protestant takšne težave pri prevodu Biblije v slovenski jezik

danes si Cerkev dovoli celo to, da spreminja dele Biblije, to je določene stavke in besede....da bi skrila pravo resnico....jaz ti lahko citiram te stavke, če želiš, saj sem preučevala sodobna izkrivljanja Biblije s strani RKC---zelo žalostno je to, zlasti če vemo, da so svete spise spreminjali tudi v preteklosti...

na srečo so najdeni izvorni stari spisi v Zvitkih Mrtvega Morja (stara zaveza, spisi Esenov) v Izraelu...... in v Nag Hamadiju v Egiptu...(apokrifni evangeliji) .....teh nihče ni mogel spremeniti, ker so bili prvi 1900 let in drugi 1800 let skriti v gorskih votlinah v puščavi

Jaz sem prevedla celotno knjižnico svetih spisov iz Nag Hamadija, ki vsebuje več kot 50 zvitkov.....zato so mi poznane tudi tiste stvari iz naukov in življenja Jezusa, ki jih v Novi Zavezi ni moč najti
#37
Pokaži več komentarjev
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2016-10-13 11:07:11 (Oct 13, 2016)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Tanka
(89)
Zaveza
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
februar 2020
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
242526272829
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj