Samomorilec - strahopetec ali junak?

OddajAna Kos, dne 2016-09-13 ob 20:52:15

Stojim na pokopališču v sprevodu. Začenja se pogreb. V rokah imam razvetele sončnice. Zazrta sem v šopek ... V nekaj tako živega in žarečega ... tam malo naprej je pa žara z ostanki pokojnega.

"Tako lepe rože ob tako žalostni priložnosti," šepnem sosedi v sprevodu.

"Kdo bi vedel, če ni bil pogumen ... Bolj pogumen od marsikoga ..." pravi.

...

Nekaj dni zatem se pogovarjam z eno bližnjo o samomoru oz. samomorilcih. Tudi ona izrazi misel, da so mogoče samomorilci pogumni ... Da so si upali!

Dobro se spominjam neke svoje pesmi iz mladosti ... o tem, da je samomorilec - junak, saj upa - pod vlak. Marsikdo je obupan, pa mogoče le ne upa ... Morda je šlo tedaj tudi za vpliv tega, ko je ena punca, s katero sva se dobro razumeli, res šla pod vlak.

Ko sem bila vsa žalostna v službi in sem sodelavcem povedala, da je šla moja prijateljica pod vlak, je ena od sodelavk hotela vedeti, zakaj je to storila.

Na moj odgovor, da ne vem, je rekla: "Potem pa nista bili prijateljici!"

Da nisva bili prijateljici?

Res je ... nisem vsega vedela o njej, pravzaprav sem vedela malo ... jaz sem imela za prijatelje vse bližnje ljudi in tudi sebe imela za prijateljico vseh ljudi. Besed kolega, kolegica, znanec nisem nikoli uporabljala!

Res je tudi, da velikih prijateljstev v smislu globokega zaupanja nisem imela - ne globoko zaupnih. Sama nisem zaupala svojih stisk res nikomur.

Spominjam se tega, da je pred precej leti naredil samomor en mladostnik, še osnovnošolec. Moja prijateljica, bližnja s to družino, je bila mnenja, da ni videti nobenega razloga za samomor ... edino to, da se je rad "važil" ... "jaz upam to ... a ti ne upaš ...?" Tedaj sem pomislila, kaj pa če je bral neko knjigo (neke knjige) za mladostnike, kjer je bilo na lahkoten način obravnavanega marsikaj, tudi samomor. Ko delaš samomor, pa se prav vse "ponesreči", utrga se vrv, zmanjka plina itd itd. Kaj pa če se komu samomor ponesreči in ne posreči?

Kaj je torej junaštvo pri samomoru? Je samomor junaštvo ali pa je beg pred lastnimi stiskami, morda tudi problemi okrog sebe? Gre zares za zavestno prekinitev lastnega življenja ali pa je največkrat nekaj, kar se zgodi v omejeni sposobnosti razumevanja sebe, svoje situacije ...?

Potem so samomori, ko človek ubije samo sebe - recimo, da samo sebe (čeprav je jasno, da na nek način ubije tudi svoje drage ... vsaj pogosto jih gotovo zelo zaznamuje ... to so rane za vse življenje) - in samomore, ko ubije tudi druge - ali pa druge neposredno ogrozi.

Spomnim se, ko je moj mali sin rekel, da tisti, ki grdo vozi avto, kot da bi delal samomor. In kot da bi delal samomor tudi tistim, ki jih ogroža na cesti.

Ob tem je seveda jasno, da mnogi, ki objestno vozijo, res ne mislijo hudega ... le mogoče preveč zaupajo vase ... ali pa so preveč vseenski ... ne mislijo res nič ...

Na žalost je dejstvo, da si človek, ki povzroči hudo nesrečo, naloži veliko breme za vse življenje ... In kakšen ga ne zmore nositi ...

Ob tem morda omenim še samomorilske napade ... na to, ko - kot kaže - izguba življenja (lastnega in življenja drugih) služi nekemu cilju, za večino človeštva strašnemu cilju ... Ko lastno življenje nima nobene vrednosti, pač pa služi nečemu "višjemu". V romanu Mrk opoldne je zgodba o moškem, zvestem ruskem komunistu, ki je služil "državni ureditvi", komunizmu, v nekem trenutku je postal "napačen" in postalo je edino možno, da umre - za domovino (ubit od "domovine", ubijejo ga). Umreti za višje cilje.

Pa še nekaj ... Evtanazija je na nek način samomor, ki ga namesto mene naredi nekdo drug ... ali pa jaz nekomu drugemu ...

Kaj je resnično spoštovanje življenja?

Jaz mislim, da je poudarek na tem, da skušamo dodajati življenje dnevom, ki so nam dani, in ne za vsako ceno podaljševati življenja. (To je pravzaprav hospicarsko geslo.)

Pomagajmo pri tem drug drugemu.

In dovolimo sami sebi biti pristni, iti do dna samih sebe. Življenje je vredno, samo pustimo (si) res polno živeti.

Jaz mislim, da so razumljiva čustva obupa, razumljivo je, da na marsikoga zelo pritiska teža preizkušenj, tako da včasih res ne vidi nobene poti več. Kakšen človek se v resnici odloči za "odhod od tu", ker misli, da bo svojcem olajšal življenje ... npr. ker je sam zbolel in ne vidi več dobre prihodnosti.

Razumem precej, moramo sprejeti dejstva, ki so, hkrati pa nemogoče res razumeti, kaj vse se dogaja v posameznikih. (Saj še zase včasih ne vemo, kaj je v nas, kaj se dogaja!)

Je samomorilec junak ali strahopetec? Morda pa ni ne eno ne drugo. Morda je samo človek, ki v nekem času ni zmogel več - in nima nobene zveze niti z junaštvom niti z begom ... Mogoče ni sposoben misliti tako daleč, da bi vse to razumsko obdelal ...

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/109553/ob-svetovnem-dnevu-preprecevanja-samomora-zgodba-o-mojci

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/88904/samomor-in-evtanazija

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/222782/samomor-in-moski

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/113121/moj-prijatelj-je-naredil-samomor

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/230187/mali-razmislja-o-zivljenju-in-smrti-

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora - zgodba o Mojci

Danes je svetovni dan preprečevanja samomora ...

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
5
Ana Kos
0
Sep 20, 2016
Alter ego, kakor sem razumela komentatorja pri mojem prejšnjem tovrstnem prispevku, Tonija, gre tudi za to, da nekateri depresivni naredijo samomor tedaj, ko so v malo boljšem stanju - ker ko so čisto na dnu, nimajo moči niti za to ... Ko so v malo boljši koži, se zavedajo svojega dna in ne vidijo smisla ... Skratka: kaj moremo narediti mi, drugi, ljudje, ki smo poleg? Moremo kaj? Je človek, ki tudi sam včasih ne vidi smisla, lahko dovolj empatičen ...?

Ob tem sem se spomnila dekleta, ki mi je reklo: "Hvala. Če tebe ne bi bilo, mene ne bi bilo več ..." Ampak nisme pšočela nič takega, res pa je, da sem jo poslušala in kaj malega svetovala - ampak le kot možnost, ne kot ukaz ...
#5
Alter ego
1
Sep 19, 2016
Morda pa nekateri ljudje, ki to storijo, ne morejo prenašati več muk in trpljenja, ker jih to ubija na dnevni ravni. Dobesedno ne živijo več, ker jih stvari naredijo otopele -in biti v sebi mrtev, ko pa v resnici živiš in okoli tebe kipi od življenja, te dela preveč nesrečnega in raje to končaš. Ne vidijo več smisla. To je morda problem. Smisel pa je težko videti (večinoma se ga ne da), oz. raje rečeno čutiti. Če pa si otopel, posledično ne moreš čutiti.
#4
Ana Kos
0
Sep 14, 2016
Nosač ... globoko v sebi osmisliti ... globoko v sebi najti vrednost ... globoko v sebi sprejeti tudi rane, ki so nas zelo zaznamovale ... Potem je mogoče polno živeti ... vsaj večino časa ... z vero v smisel.
#3
nosač
1
Sep 13, 2016
imej rad bližnjega kot samega sebe - je nevarno naročilo, če
sebe nimaš kaj dosti . . . torej imeti sebe rad - ne moreš pa se imeti,
če se ne poznaš - ergo - gnothi seauton, spoznavaj samega sebe!

ko pa se spozna(va)š, uzreš tudi razloge svojih
potrtosti, depresij, brezupov - in ko si razložim,
zakaj je (bilo) tako z menoj, drugače prenašam
#2
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2016-09-13 20:52:15 (Sep 13, 2016)
Starejša objava Novejša objava
Samomor in moški

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora - zgodba o Mojci

Danes je svetovni dan preprečevanja samomora ...

Samomor in evtanazija

V Auschwitzu nam je vodja, ki nas je popeljal po muzeju, rekel, kako so si nemški voditelji izmišljevali načine pobojev ljudi, da bi jih ubili čim več v čim krajšem času in čim ceneje. In tako so si pravzaprav izmislili evtanazijo. Milostno smrt. Milostno smrt za invalide vseh vrst, tudi gluhe recimo, pa za Jude, pa za Rome, Slovane ... Za vse, za katere si je nekdo izmislil, da z njimi nekaj ni v redu. Kakšen izraz ... Milostna smrt ... Milostna smrt za drugega človeka, ki sam pri tem sploh nima niti besede. Tedaj. Danes pa je milostna smrt lahko tista, ki si jo človek izbere zase - ali pa tista, ki mu jo izberejo drugi (sem bi uvrstila namerne splave). Pred kratkim sem se pogovarjala s človekom, ki si je zase izbral milostno smrt. Je bil zato že v tujini in se vse zmenil. Da gre tja, ko bo čas. Ampak potem ni šel tja. Ostal je doma in postopoma začel na življenje in smrt gledati drugače. Pogovarjala sva se o tem. Pravzapra

KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Tanka
(89)
Zaveza
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
februar 2020
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
242526272829
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj