Najdaljši dnevi!

OddajAna Kos, dne 2016-06-21 ob 23:50:46

Najdaljši dnevi so!

Kar stisne me ob misli, da se leto že preveša v drugo polovico, spet se bodo dnevi krajšali ... spet bodo daljše noči ... Le zakaj čas tako noro hitro teče?

Tako rada imam dolge dneve in svetlobo! In barve!

Naša bajta na Severnem Primorskem je postavljena na takem mestu, da popoldne lahko občudujem sončne zahode ...

Bog ve, koliko sončnih zahodov sem že fotografirala!

In ob tem spoznavala, kako je vse živo, celo sonce in sončni zahod! Kako nič ni stalnega, kako sonce ne zaide vedno za istim hribom, pač pa prečka precej več hribov poleti kot pozimi! Ej, to se je meni zdelo tako silno neverjetno - in še vedno me prav fascinira vse to dogajanje na nebu in zemlji!

Koliko let že sanjam, da enkrat, na starost morda, če jo dočakam, prideva z možem živet na Tolminsko ... če nama bo dano ...

In podnevi bova delala, proti večeru, ko se "dan nagne", pa posedela na klopi pred hišo in gledala sončni zahod ... No, sicer ne vem, če bo moj mož znal kdaj preprosto samo posedeti in ne stalno delati, delati, delati ...

Jaz, ki nisem tako zelo delavna, pa tudi zdaj kdaj posedim in samo gledam ... Gledam sonce, ki tone za hribe ... tja v Italijo gre ... Koliko kasneje zaide sonce v Italiji ... aha, v Litaliji, tako so govorili naši otroci ... Litalija ...

Bi šla za soncem kot Mali princ ... hodila in hodila za soncem.

Sploh, kadar sem žalostna.

In zvečer je človek nekoliko žalosten. Ker umira dan. Smrt dneva je tu ... in res je tudi rojstvo noči ... Ampak to ni isto. Čeprav je res tudi noč nujna ... da sploh moremo živeti, je nujna tudi noč ... Tema, smrt. Tudi smrt sam sebi. Spanje.

Pa vendar imam rada svetlobo, dan, toploto, tudi veter, šumenje dreves v vetru ...

In noči zunaj ... pod milim nebom ... na balkonu ...

Zadnjih nekaj noči sem prespala zunaj. Nebeško lepo. Nebesa. Mir. Dihanje noči. Zvezde. Polna luna ...

In ja, naj sem še tako hipersenzibilna, luna nima dovolj moči, da bi mene prav dosti premikala. Zavijem se v odejo in ležim na balkonu in se pogovarjam z Nebom ... in počasi sladko potonem ... zaspim.

Res, to so zame nebesa ...

Ko slišim noč ... Ko slišim dihati tišino. Ko slišim šum Idrijce tam daleč spodaj ... dobrih pet minut je do nje, a ponoči šumi posebej zame ... in mi prinaša mir v srce ...

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
11
Ana Kos
0
Jun 23, 2017
Najdaljši dnevi! <3
#11
Ana Kos
0
Jun 22, 2016
Anka, oja, kako lepše je, kadar je kdo z nami! <3
Kdo, ki čuti z nami ...
#10
Ana Kos
0
Jun 22, 2016
VinKos, meni se pa zdi, da ni dobro samo delati ... treba se je tudi stisniti k ženi, pa četudi na klopci pored hišo :) :D
#9
Ana Kos
0
Jun 22, 2016
Babica, o, tvoj je tudi tak! ;)
Ti naši dedci, še v nebesih bodo samo migali ;)

In hvala Bogu zanje!

Krušna peč ... ja, to je še nekaj, kar bi imela! Krušno peč!
Spomnim se, da sem tudi kot mladostnica vedno govorila o krušni peči kot zakladu, moji vrstniki so se pa čudili moji "pameti" :)
#8
Anka Klemenčič
0
Jun 22, 2016
Ja, res lepo je gledati sončni zahod....meni so najlepši na morju....in kako še lepše bi bilo, če bi bil ob tem še nekdo ob tebi......
#7
VinKos
1
Jun 22, 2016
Babica - podtakni mu to v branje, pa bo ganjen, ker si vesela, da ga
(še) imaš, sedel k tebi in se razneževal nad sončnim zahodom . . .
Samo - čustvenjaki smo nevarni za kap! Dela naj, je bolj varno!
#6
babica
1
Jun 22, 2016
Draga Anči, jaz popolnoma enako občutim. Včeraj sem bila kar malo žalostna ko so večkrat povedali, da je najdaljši dan v letu. Saj so tudi dolgi zimski večeri prijetni, zlasti, ker imam vedno prijetno toplo peč, vendar to kar je sonce in svetloba, pa le niso.
No kar se pa tistega tiče, da bosta z možem gledala sončne zahode pa odpikaj. Mislim, da je moj mož podoben tvojemu možu, kar se dela tiče, jaz pa tebi. Nikoli skupaj ne posedava , ker on nima časa (pa je star 86 let),
No ja, pa je vseeno lepo samo, da ga še imam.
OBJEM !
#5
Ana Kos
0
Jun 22, 2016
Janez <3
#4
Ana Kos
0
Jun 22, 2016
življenje je lepo ... res brez črnih lis tudi svetlo ne pride do izraza ....
in vendar je tudi nelepo ...
tudi strup je še vedno strup, četudi šele ob spoznanju o strupu cenimo tisto, kar ni strup ...

kaže pa, da "moder" človek sprejme, da se pač noči že spet daljšajo ...
drugega ne preostane ...
ali pa če bi se selila na južno poloblo - in potem nazaj ...? ;)
#3
Janez
0
Jun 22, 2016
<3
#2
življenjejelepo
0
Jun 22, 2016
"Svetla" stran tega prevaganja je, da se daljša noč . . .
Kolikor poznam tvojega moža, se ne le usede, ampak tudi
- uleže! Ko pač nekaj, česar se je lotil, dokonča, kaj je lepšega!

#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2016-06-21 23:50:46 (Jun 21, 2016)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Tanka
(89)
Zaveza
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
december 2019
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj