Članek
Del recepta za rešitev (svojega) zakona
Objavljeno Apr 25, 2016

Ko gospa Rosa govori o svoji družini in o ljubezni do moža in sploh o ljubezni med zakoncema, poudarja tudi pomen spolnega življenja:

Spolno življenje vsakega zakonskega para je pomembna zadeva, in če se ne živi z velikodušnostjo, dosežejo posledice tudi druga področja osebnega in družinskega življenja.

Ne moreš biti delaven, ljubeč oče svojih otrok in hkrati ne poskrbeti za zakonsko ljubezen. Vsaka stvar je po svoje pomembna. Oba se morata naučiti uživati v postelji, ženske moramo biti prebrisane /.../ Če je mož zadovoljen v postelji, ne bo šel iskat drugih žensk. ... če si velikodušna v postelji, si že veliko dosegla v svojem zakonskem in družinskem življenju. Ne moreš neprestano govoriti: "Danes me boli glava." "Danes se slabo počutim." "Kako sem utrujena!" "Danes sem imela črn dan, komaj se držim pokonci." "Povsem sem zdelana." Če mož z njene strani ne čuti želje in pripravljenosti, se umakne. Njihove potrebe so drugačne od naših /.../. Me smo včasih z nekaj nežnosti in s strastnim objemom potešene, oni pa potrebujejo popolno zakonsko združitev. Niso boljši ali slabši, ampak le drugačni od nas žensk. Drug drugega dopolnjujemo.

Rosa pravi, da ji je v življenju najpomembnejši odnos z možem, šele nato pridejo otroci. Fotka

Včasih so v tisku objavljene statistike o tem, da imajo pari v Španiji običajno spolne odnose dva- ali trikrat na teden. Dragi moji, statistiko na stran, vsak mora sam narediti bilanco svojega intimnega zakonskega življenja, in če že tri mesece nismo imeli odnosov, se je treba vprašati, če je kaj narobe. /.../

Tega vidika našega življenja ne gre zanemarjati. Veliko zakonskih težav bi se uredilo, če bi bile me bolj razpoložljive in proaktivne v postelji.

/.../ moram reči, da ne razumem tistih mojih prijateljic, ki pravijo: "Nimam ga več rada." Med nama ni ničesar več." "Sva popolna neznanca." "Živiva vzporedni življenji." "Ne izplača se živeti tako." "Če bi imela denar, bi se ločila ..." Blagoslovljena kriza, ki jo živimo sedaj v Španiji in ki zaradi pomanjkanja denarja onemogoča številne ločitve. "Veseli me, da nimaš denarja za ločitev," pravim svojim prijateljicam, "saj bosta tako imela priložnost, da ponovno najdeta izgubljeno ljubezen, in vsi se bomo potrudili in pomagali, da se bosta znova zaljubila."

Rečem jim, naj vzamejo papir in svinčnik ter napišejo deset stvari, zaradi katerih so se zaljubile v svojega moža, in deset stvari, ki jih sedaj ne morejo prenašati. Negativno zapišejo takoj, ne da bi kaj dosti razmišljale, tisto, kar jih je pred poroko očaralo, pa so pozabile. Soprog mora narediti isto nalogo, potem pa morata iti sama na večerjo in z veliko humorja pregledati oba seznama ter iskati rešitve. Pustiti si bo treba veliko časa, da bi se preko boja, porazov in zmag počasi spreminjali. Za spremembe je potreben čas, še posebej, če gre za globoko zakoreninjene napake. Konec koncev pa imamo vse življenje, da stvari spremenimo in poglobimo ljubezen do drugega.

Povedati vam moram, da si srečnejši in se imaš lepše, kolikor bolj se daješ drugemu. In ker je v tej knjigi govora o tem, kako biti srečen ... imate tukaj del recepta.

Dodala bi le misel, da se v veliki meri strinjam z njo, ni pa samo na njeni strani to, da bo mož "zadovoljen". Nekje drugje v knjigi gospa Rosa zapiše tudi tisto, kar je res nadvse pomembno: To, kako bo žena "za" v postelji, je posledica tega, kako se je imela čez dan, posledica tega, kakšen je bil on v odnosu do nje.

Logično je, da če je bil mož pust in zatežen in v mislih čisto drugje kot pri njej, da bo ona težko telesno intimna z njim. Kajti ona potrebuje to, da najprej odpre svojo dušo ...

Ljubljenje je pač mnogo več kot spolni odnos.

---

Še en citat iz knjige Kako biti srečen z 1, 2, 3 ... otroki? napisala jo je Rosa Postigo Pich-Aguilera:

Nikoli ne bom pozabila dne, ko so prišli z BBC-ja, da bi posneli reportažo o naši družini, in ko so vstopili v zakonsko spalnico, so nas vprašali, če je to najina postelja. Ko smo pritrdili, so hiteli snemat in komentirali: "This is the factory of the children." (To je tovarna otrok.) - Spolno življenje vsakega zakonskega para je pomembna zadeva, in če se ne živi z velikodušnostjo, dosežejo posledice tudi druga področja osebnega in družinskega življenja. Ko se telesi združita v eno samo telo (1 + 1 = 1), začutita transcendenco, in če sta odprta za življenje, imata moč, da prikličeta iz niča v bivanje drugo bitje. Spočetje novega življenja zapolni naše bivanje s smislom, v otroku nam daje transcendenco (1 + 1 = 3), prenaša našo družino v prihodnost, v večnost ...

Se strinjam, polno živeti ... po svojih spoznanjih ... in ne oleseneti v njih ;) Potrpljenje pa - kaže - je res božja mast :D

Mila, potrebno je imeti odprto srce in glavo ... Ne biti apriori zadržan do izkušenj drugih in ne vsega sklepati po izkušnjah drugih. In vedno ostajati človek.

Sponko :) Danes sva se s kolesi peljala skozi rožniške gozdove, gor pa dol ... Sem pomislila, da je tako tudi v življenju. Kako dolgo se že nisem peljala s kolesom po makadamu :) Zdaj pa gor pa dol po makadamu - v dežju :) Lepo. Na nek način je tako vedno: lahko padce jemljemo kot smao hudo in odvečno, lahko jamramo zaradi dežja, lahko imamo radi samo spuste - ker so komot ... Ampak življenje je vse to. Tudi tebi/vama? vse dobro!

Sponko, če napišem ...morda pokažem :))) ... kakšen del ;)

Azra, napisala si tudi prav tisto, kar sem jaz mislila dodati, pa v sam prispevek nisem, ker nisem hotela preveč dodajati Rosinim mislim. Potem sem mislila v komentar, pa še nisem. No, pa si ti! Tudi jaz mislim, da ni tako enostavno, da če mož "tega" ne dobi doma, bo šel drugam. Tudi ni nujno, da je "dokončnega" bolj željan on kot ona. In res je, kar praviš, razlogi varanja so lahko zelo različni. Čisto verjetno pa imajo vedno zveze z "egom", čeprav oni sami to zavijajo v vse sorta izgovorov. Vsi smo željni ljubezni, željni biti ljubljeni, ampak včasih je toliko enih zateženih stvari v zvezi, da kar ne znata urediti in pospraviti ... in tisto slabo ima vpliv na njuno sožitje ... ki potem ni sožitje. Če kljub vsemu gresta v globino, lahko gradita zvezo naprej, lahko lepšata in poglabljata njun odnos. V bistvu je to, da z nekom živim toliko in toliko let in sem z njim globoko zaupna, neizmerno veliko bogastvo. Gre za tisto domačnost, ki počasi z leti nastane med dvema, ki se le imata vsaj nekoliko rada. Gre za bližnjost, ki izhaja iz tega, da se zelo dobro poznata, v dobrem in slabem ... in mnogo tega sprejmeta kot del življenja. Kadar morem tako videti, sem hvaležna. (Včasih bi pa pobegnila ;) ) Žal mi je za tvojo sosedo. Bog ve, kaj žene njenega moškega od doma ... Vsekakor gre za njun obojestranski odnos ...

Sponko, hehe, jaz sem pa ravno včeraj rekla mojemu, da dajva še midva tole napisat. Ampak deset tega je veliko, kaj? Sploh deset lepega :) No, sem predlagala še, da si napiševa še deset lepega od zdaj, ne le izpred let :) Ampak nisem še nič napisala, le v mislih sem iskala po spominu :) Vem, da je včasih dobro napisati. Že zato, da se spomnimo. Da postavimo nekaj na svoje mesto. Da bolj vidimo. Včasih težave postanejo manjše, ko se spomnimo lepih stvari. Zaradi lepega, ki vendar smo ga doživeli, potem vidimo, da so težke stvari manjše ... Vidimo z drugega vidika. Hudo je pa, morda najbolj hudo, če ima človek občutek, da v njuni zvezi ni nič lepega ... in tega ne najde niti za nazaj. Mi je bilo zelo težko, ko sem zvedela za tako zvezo. Vendar: dokler živimo, upamo. Dokler živimo, je mogoče še kaj narediti. Imeti hišo na slabih temeljih? Zakon na slabih začetkih? Glede na to, da imamo na Severnem Primorskem staro hišo, ki ni imela temeljev, pa smo marsikaj naredili, da smo jo utrdili, bi rekla, da je marsikaj mogoče ... če človek hoče ... v zakonu pa, če OBA hočeta ...

Abram, super, se strinjam! :) Pomembno je to, da OBA nekaj počneta :) Ne da en sam ;)

Vse v vezi je odvisno od začetka,poteka in konca.Vsaka veza se začne in konča,kako pa vmes poteka vesta pa samo tista dva,ki sta v vezi in soudeleženi.Lp

Anka, prav poetično si tole povedala! Zakon je res kot vrt, potrebno ga je obdelovati ... in imeti rad! <3

se strinjam, zakonski odnos je vzajemen, kar daješ, to prejmeš in obratno.....v zakonu je potrebno spoštovati, ljubiti, odpuščati, sprejemati......zakon je vrt, ki ga je potrebno ves čas okopavati, zalivati.....drugače ga preraste plevel in trnje....

Radmila, velika misel! Tisti, ki se gredo "bogove", nimajo zdrave ponižnosti ... in kdor ni zdravo ponižen, ne more biti moder.

tebije"vsejasno" - timor, timor Dei - strah božji ... strahospoštovanje - tisto, kar nas drži v resnični in neponarejeni ponižnosti ... verjamem, da zato smo, da se - ljubimo.

Hebrejska Qabala pravi: Strahospoštovanje do Gospoda je začetek Modrosti