Sebične mame?

OddajAna Kos, dne 2016-02-17 ob 09:20:48

Včasih so medčloveški odnosi tako zateženi ... Tudi družinski odnosi.
Kraj, kjer naj bi se človek počutil varnega, kraj, kjer naj bi se spočil, marsikomu ne nudi veliko spokojnosti. Tudi potem ne, ko otroci odrastejo.



Večkrat sem se srečevala z ljudmi, ki niso uspeli pretrgati vezi s starši, posebej z mamami. Ne bi si mislila, da mame včasih tako zelo vežejo nase svoje otroke, če ne bi tudi sama srečala nekaj takih primerov.
Npr. mama sina v zrelih letih kar zboli, če/ko pripelje domov sin prijateljico.
Neka druga mama želi ohraniti sina zase ... to tudi jasno pove - da upa, da se ne bo poročil.
O pretirani navezanosti kakšnih mam na njihove sinove smo velikokrat slišali. Taki sinovi se včasih niso sposobni osamosvojiti, vedno je pomembna mama, vedno, vedno. Tudi če se sin poroči, bo skorajda "spal" s svojo mamo in ne z ženo.
Pa res, slišala sem za primer, ko se je mama vlegla v zakonsko posteljo sina, ki se je poročil.
No, v glavnem slišimo take zgodbe, ki govorijo o odnosu mama - sin.


A pretirane naveze so lahko tudi med mamo in hčerko. Le da so morda te manj vidne, morda tudi manj moteče, ko na nek način vendar ženske lahko tudi držimo skupaj. In če se mama in hčerka veliko pogovarjata in družita, vendar ni enako, kot če to počneta mama in sin. Recimo da ženska potrebuje tudi žensko ...
Ena taka mama je enkrat rekla, da ko se poroči hči, še vedno "vse" pove mami (grrr), medtem ko se poroči sin, bo odslej "vse" povedal ženi in ne mami. In ta mama je bila zelo nesrečna, ko se je njen sin poročil.

No, nekajkrat sem se v živo seznanila s pretiranimi vezmi med mamo in hčerko.
Tako recimo mama odpodi vse fante, za katere se hči zanima. Nobeden ni dober - in to res nobeden. Tudi gospoda Popolnega bi odgnala. Mama hoče vendar hčerko zase.
Mama pohvali hčerko, ki je sama ... pohvali njeno samostojnost, svobodo ...
Neverjetno, prav grozljivo je, ko hčerka, ki je lahko že upokojena, skrbi za svoje starše, predvsem za mamo ... streže ji "od spred in od zad" ... prav grozljivo je to.
In kako take hčerke živijo ...? Mama je vsa vsebina njihovega življenja.
Slišala sem enkrat potožiti hčerko, kako je imela lepo priložnost za poroko, pa ji je mama rekla, da ne ... Ampak hčerka tedaj ni bila več najstnica, bila je že čisto odrasla in sama se je preživljala.
In potem se hči ni poročila, stregla pa je maminim muham ...
In ko je hči zbolela, mama ni hotela iti začasno od doma ... da se hči pozdravi.

Ob takih zgodbah me je groza.
Le kako lahko zraste mama, ki misli, da je otrok njena last?
Ki misli, da je dolžan mami streči do njene smrti?


Kakšna mama sem jaz? In kakšna bom, ko se bom postarala?
Bog ne daj, da bi vezala otroke preveč nase.
Ena bližnja mi je rekla, kako je naročila svojemu otroku, najstniku: "Ko bom stara, ti ni potrebno skrbeti preveč zame. Lahko me daš v dom. Pridi me obiskat, kadar boš želel, ampak ni to tvoja dolžnost. Vesela te bom, ampak pridi, kadar boš želel, kadar bo tebi prav ..."
Gotovo si želi, in jaz si tudi želim, da bi nas otroci radi obiskovali, z veseljem kaj pomagali ... toda nikoli ne sme biti ta skrb taka, da otroci zaradi skrbi za starše ne bi mogli normalno živeti svojega življenja ali da bi zaradi staršev celo ne mogli imeti svojih družin ali pa bi jim družine razpadle ...
Za dober odnos je gotovo potrebno tudi kaj žrtvovati, a je nujno dobro premisliti, kaj je za vse najboljše.

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
8
Ana Kos
1
Feb 17, 2016
Anka, ja, prav to!
Starši nismo lastniki svojih otrok.
Navsezadnje je najlepše, ko vidimo, da so otroci samostojni, da zmorejo sami!
Če pa mama preveč visi na otroku, in to ob možu, ki ga ima, je pa ... joj, to, je zloraba ... Zloraba tako otroka kot tudi moža.
Včasih je čisto v redu, če kdo od njih, preseka vezi ... kdorkoli, samo, da kdo.
#8
Anka Klemenčič
1
Feb 17, 2016
žalostno a resnično.....poznam mamo, ki je skoraj zbolela ko se je sin odselil, pa je imela še moža doma.....jaz skušam vse odločitve svojih otrok sprejemat, pa naj bo to šola v drugem kraju, poroka, praksa v tujini......
Otroci so nam dani v oskrbo in ko dozorijo, ko dobijo krila, jim moramo pustiti tudi leteti.....
#7
Ana Kos
0
Feb 17, 2016
Martina, popkovino je nujno prerezati ... in če je mama ne zna ali noče, jo naj pač otrok!
Boleče je, toda odrešujoče.
Tudi za mamo.
Spominjam se, kako je ena mama hčerki govorila, naj se ne poroči, kako lepše ji bo v življenju. Hči se ni poročila, do zadnjega je skrbela za mamo, zdaj, po mamimi smrti pa ....
No, kakšen otrok kar ne zna živeti sam ... kakšen pa zaživi!

Pa to ni nič proti ljubezni.
Kajti ljubezen niso tesne nasilne vezi. V ljubezni je svoboda!

Navsezadnje je potrebno pretrgati kakšne vezi prav zaradi ljubezni! Tako ljubezni do sebe kot ljubezni do drugih! Tudi iz ljubezni do staršev .... Ljubezen pač ni nasilje niti suženjstvo.
#6
martina staroverski
1
Feb 17, 2016
Ana, napisala si super članek in na žalost tudi zelo resničen. Od take mame sva se mogla z bratom na silo odtrgati in prekiniti vse stike. On pred več kot 20-imi leti, jaz pred dobrimi 4-imi. To je bila ena mojih najboljših življenjskih odločitev.
#5
Ana Kos
0
Feb 17, 2016
Gita, ooo, torej je to, kar jaz ugotavljam, že kakšen drug spoznal! ;)
Potrjuje, da prav vidim :)

Žalostno za vse tiste, ki so grobo ujeti v zatežene odnose in ne zmorejo iz njih.
Poznam primere teh otrok, ki - kot kaže - jim odnos z mamo pomeni več kot odnos z ženo.
Sicer pa govori o tem tudi neka pravljica ... ali pa je zajeta ta misel v kakšnem pregovoru.
Gre nekako tako: Mamo imam eno samo, žensk pa lahko dobim "kuker čem" ...
Meni se zdi ta misel na nek način razumljiva, vendar tudi grozna. Grozna, kadar gre za nerazumne vezi, zaradi katerih potem otrok nastrada, mama pa tudi ne zori v zrelo starko. Kakšen človek nič ne zori, če ga kaj grobo ne prisili. Magari otrok, ki odide od doma in noče imeti stika s starši.

Poznam tudi žensko, ki je bila jezna na hčerko, ki ji je čestitala za 90. rojstni dan. Bila je užaljena, doživela je, kot da ji želi skorajšnjo smrt. Hči je rekla, da bi mama z veseljem zamenjala leta s svojo hčerko.
Ma ja .... marsikaj an svetu je pa zelo čudnega ...

LILA
#4
gita
0
Feb 17, 2016
hja... si se pa te spet lotila teme, ki sem jo tudi jaz dodobra spoznala v svojem življenju... in bi o tem lahko tudi kak roman napisala... no, če bi to sploh znala... ;-) kar se pa tiče teh odnosov pa sta ih za moje pojme super opisala dr. Košičkova v knjigi Starši-nestarši. in je prav to obravnavano pod pojmom Ojdip-Jokasta sindrom. Knjiga vredna branja. lila
#3
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2016-02-17 09:20:48 (Feb 17, 2016)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
januar 2020
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj