Iz srca in iz čistega veselja ...

OddajAna Kos, dne 2016-02-22 ob 14:40:40


Dobrih del ne delamo zato,

da nam bodo povrnjena,

podarjamo jih iz srca.


Podarjamo iz čistega veselja

nad podarjanjem

in ne potrebujemo priznanja.


(Bryan Robinson)

Je res.
Vendar mora - po moje - vsak človek v srcu doumeti, kje je njegova mera. Da potem počasi ne ugotovi, koliko je podarjal, hvaležnosti pa vendar ni bilo. Ko vendar večina ljudi želi vsaj kdaj začutiti hvaležnost.
Včasih je potem v človeku predvsem grenkoba.
Lepo je podarjati ... in tudi Gibran govori o tem, da naj bi podarjali iz čistega veselja nad podarjanjem ...

Nekateri dajejo, a ne občutijo bolečine in ne iščejo veselja
in jih ne spremlja zavest kreposti.
Poklanjajo tako kot mirta oddaja svoj duh v ozračje.
Po rokah takih ljudi nam Bog izgovarja besede
in skozi njihove oči žari njegov nasmeh na zemljo. /.../
Za človeka odprtih rok je iskanje tistega,
ki bo dar sprejel, večja radost od darovanja.


... in Jezus pravi, naj ne ve levica, kar dela desnica ...

A vendar: Včasih kdo začuti, da bi drugi hotel le še več in več. "Mu ponudiš prst, zagrabi roko."
Res je tudi, da človek, ki dobiva in dobiva, včasih sploh ne razvije daru hvaležnosti.
Vajen je le dobiti.
In se mu zdi krivično, če potem kdaj ne dobi.
Tako se mi zdi na nek način človek, ki rad daje, tudi odgovoren za to, kako bo njegov dar sprejet ...
Vem pa tudi, da ko dam, ni več tisto "moje" in ni več moja odgovornost za to, kako bo sprejeto in uporabljeno.

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
6
Ana Kos
0
Feb 24, 2016
Anka, verjetno je vsak od nas večkrat na tem, da je tam nekje vmes. Včasih samo damo in se ne "sekiramo" ob tem, kaj, kako, zakaj .... Smo kot sonce, kot veter, kot dež ... samo je ... samo smo.
Včasih smo pa tisti, ki si želimo tudi čutiti hvaležnost obdarovanca.
Mnogokrat, mislim, gre za to, bi radi vedeli, da se vendar "dogaja boljši svet", upanje v boljši svet.
Posebno težko je, kadar je videti, da delamo zaman. Da je bil ves trud zaman. Da se vse obrne proti nam.
Zanimiv je še ta pogled: zgodi se nekaj dobrega, toda "nagrado" (pohvalo npr.) dobi nekdo drug, morda si jo celo prilasti.
To je proti čutu za pravičnost in poštenost, ki je verjetno v vsakem človeku, toda - počasi spoznamo, da se v življenju dogaja vse mogoče ....
#6
Ana Kos
0
Feb 24, 2016
VinKos, morda res, ampak vsako knjigo je mogoče uporabiti s hudobijo - jo obrniti proti človeku ...
Samo čistemu vse čisto! ;)
#5
Anka Klemenčič
1
Feb 23, 2016
Ana, zopet si se lotila "težke" tematike.....res lepo je podariti, a lepo je ob tem občutiti hvaležnost obdarovanca, pa če je to le pristno veselje ob daru, kar je sicer zame največ....nehvaležnost boli, še posebno če je dar podarjen s srcem.......obdarovani pa ga sprejme kot smet.....to boli....
#4
VinKos
0
Feb 23, 2016
ta knjiga je ena tozadevno najbolj inteligentnih -
dober humor je učinkovito topilo patetike,
sicer smo že blizu duševne protetike . . .
#3
Ana Kos
0
Feb 23, 2016
Joooj, spomnil si me na eno knjigo, pred kratkim sva ja z možem malo brala! :)) Da bi bili lažje nesrečni, je naslov! :D Kako se dobro sliši, kaj! :)
#2
primo(d)rc
0
Feb 22, 2016
če podarim, da bi bil deležen hvaležnosti
in sem je, je to dobra kupčija
če je nisem, je slaba

če podarim kar tako, sem norec
poln sreče, ker ne mislim nanjo
srečal sem nekoga, ki je sprejel dar

bil je (vsaj nekaj časa) srečen
je kakšen občutek večen?
režim se kot zamorc
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2016-02-22 14:40:40 (Feb 22, 2016)
Starejša objava Novejša objava
O daru

Le malo poklanjate, ko dajete od vašega bogastva! Resnično dajete le takrat, ko pomeni vaš dar del vas samih. Mar ni strah pred revščino revščina sama? Nekateri dajejo le malo od svojega obilja - in dajejo, da bi s svojim darom poželi priznanje. Njihova skrita želja pokvari ves dar. In drugi spet imajo malo, a to poklanjajo popolno. Samo ti zares verujejo v življenje in v dobroto življenja in njihova zakladnica ni nikoli prazna. Nekateri dajejo z veseljem in imajo veselje za nagrado. Nekateri dajejo z bolečino in ta njihova bolečina je njihov krst. Nekateri dajejo, a ne občutijo bolečine in ne iščejo veselja in jih ne spremlja zavest kreposti. Poklanjajo tako kot mirta oddaja svoj duh v ozračje. Po rokah takih ljudi nam Bog izgovarja besede in skozi njihove oči žari njegov nasmeh na zemljo. Dobro je dajati, če vas kdo prosi, še bolje pa je, če dajete nenaprošeni, iz razumevanja . Za člove

KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Tanka
(89)
Zaveza
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
februar 2020
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
242526272829
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj