Tito - bistra glavica

OddajAna Kos, dne 2016-02-17 ob 23:06:05

Ob razpravah o Titu še nekaj mojih spominov in še kakšna misel:

Verjetno so moji najstarejši spomini na Tita tisti iz prvega razreda osnovne šole. Kolikor se spominjam, je bila v berilu neka zgodbica o Titu, iz njegovega otroštva. O tem, kako bi se rad sankal, pa ni imel sank. Pa je vzel nečke - nekakšno korito za mesenje kruha. No, in se je on, "bistra glavica", spustil v nečkah po bregu navzdol, enkrat in še enkrat ... dokler se ni v nekaj trdega in ostrega zaletel in so se nečke preklale na dvoje.

No, in jaz sem imela en poseben preblisk, namreč to, "bistra glavica" - ta izraz me je silno očaral!

Biti bistra glavica je meni pomenilo, da ima človek tako glavo kot naša krava Bistra. Bistra je bila tedaj naša najstarejša krava, nežno sive, skoraj bele barve, imela je mogočne na široko ukrivljene rogove in zelo tople in lepe oči. Jaz sem jo imela zelo rada. Sploh je bil zame hlev kraj, kjer se se zelo rada zadrževala, hodila sem od živali do živali in jih božala.

No, in ko sem zvedela, da je bil Tito bistra glavica, sem imela v trenutku njegovo podobo pred očmi! Imel je človeško postavo in glavo naše Bistre. Bil je topel, prijazen ... prav tak, kot moja ljuba krava!

Ko so nam potem pokazali Titovo sliko, sem tako prišla do nove podobe, ugotovila sem, da Tita vsak v naši šoli pozna ... bila sem prepričana, da je namreč Tito - naš ravnatelj! :) Vsakič, ko sem ga srečala, sem ga lepo pozdravila. Ni mi šlo v glavo, zakaj eni Tita tako opevajo, meni se je zdel čisto tak kot mi. ;) No, kot kakšen ata. :)

No, počasi sem zvedela še kaj več :) Tudi to, da je naš ravnatelj naš ravnatelj in ne Tito ;)

Postopoma sem zvedela še marsikaj, tudi takega, kar ni bilo ravno v čast in slavo našemu predsedniku. Tudi (za) stvari, o katerih se ni smelo govoriti. Spoznala človeka, ki mu je grozil zapor, ker je nekaj preveč povedal. Nekaj podobnega, kot je rekel pokojni škof Perko, ki je povedal vic, katera ptica je najdražja - rekel je, da Galeb, Titova jadrnica. No, zaradi tega vica je bodoči škof Perko dobil, če se ne motim, dve leti zapora. No, nekaj podobnega je rekel človek, ki ga poznam in mu je zaradi tega grozil zapor.

Potem se spominjam dogodka proti koncu moje osnovne šole. V pionirski sobi, kjer smo vozači čakali avtobus, se je nekega dne razširila novica, ki smo si jo samo šepetali, glasno je upal reči komaj kdo ... ja, nekateri so itak upali vse! ;) Tudi ko so nas vspisovali v mladinsko organizacijo, so eni upali napisati, da nočejo biti člani te organizacije. Ampak potem so dobili tudi ti članske izkaznice - kar pomeni, da oni na vrhu sploh niso prebrali naših izjav! Vsak od nas je namreč moral obkrožiti, da hoče ali noče postati član ZSMS, in se podpisati.

No, nekega dne se je širilo med nami v pionirski sobi:

"Tito se je obesil!"

Hodili smo gledat Titovo sliko in se potiho muzali.

Titova slika namreč se je razklala, okvir je popustil in se zravnal v eno dolgo precej ravno črto, naj njej je pa skoraj z glavo navzdol obvisel Tito.

V tem času sem se sicer zelo soočala s krivicami, recimo s socialnim področjem, in iskala pravico za ves svet. In ker se mi je zdelo, da v Cerkvi ni pravice, sem malo bolj pogledala "drugam", v srednji šoli se celo vključila v marksistični krožek in klub OZN, moja profesorica je tedaj obžalovala, da sem še premlada, da bi lahko vstopila v zvezo komunistov.

No, saj jaz v zvezo komunistov nisem želela, ampak hotela sem boljši svet! Verjela sem, da nekje mora biti boljši svet!

To zaupanje v svet s komunizmom, v pravično družbo, v enakopravne ljudi itd. se mi je zrušilo pa potem zelo naenkrat - ob brutalnem umoru Alda Mora.

Vedela sem, kako je bilo med vojno, vedela sem že tedaj za vojne in povojne zločine, ki so jih naredili zmagovalci, ki so bili po drugi svetovni vojni na oblasti.

Moj močan občutek za pravico mi je narekoval, da MORA biti na svetu tako, da se splača biti dober (no, zdaj vem, da če se splača ali ne, je potrebno biti dober!) in ker kot "cerkvena" nisem doživela pravice, čeprav sem se trudila delati dobro, biti poštena, pomagati drugim ..., sem razmišljala, da pa pravica mora nekje biti ... in če je ni tukaj, pri "nas", mora biti drugje ... Vedela sem za marsikaj konkretnega, kar so naredili med vojno in po njej, še dosti let po njej, tisti, ki so prevzeli oblast. Vedela sem, da je bilo tisto grdo. Da se tisto ne bi smelo zgoditi.

Ampak razmišljala sem tako, da današnji komunisti (proti koncu 70. let!) pa niso taki! Današnji komunisti so pošteni. Dobri.

In potem umor v Italiji. Alda Mora so ubili komunisti!

Torej komunisti niso dobri ljudje! Torej so še vedno taki, kot so bili tisti po vojni, ki so pobili toliko ljudi, tudi mnoge nedolžne! Potem pa jaz nočem imeti nič z njimi! Potem pač jaz nočem v zvezo komunistov! Nehala sem hoditi v klub OZN in v marksistični krožek. Kakšno leto kasneje sem se vpisala v katehetsko šolo. Hotela sem veliko vedeti! Vse vedeti!

Kot dijakinja srednje zdravstvene šole sem imela nekaj "pomembnih" nalog, ena od teh je bila, da sem s torbico za prvo pomoč dežurala ob mimohodu ljudi, ki so se šli poklonit tedaj umrlemu Edvardu Kardelju (umrlemu l. 79).

Ko je leto zatem umiral Tito, je bil eden od njegovih zdravnikov tudi zdravnik, ki je interno medicino učil moj razred. Spominjam se, kako je hodil bled, skorajda zelen ... preutrujen v šolo nas učit. Jezna sem bila na sošolke, ki so razgrajale tudi pri njegovih urah ... kajti očitno je bil zelo utrujen.

Ni me prizadelo, ko je Tito umrl, nisem se bala, da bo zdaj konec sveta (kot se je zgodilo neki moji učiteljici, ki je bila po Titovi smrti prav depresivna), smrti me je bilo strah na čisto drugačen način. Smrt je bila zame izziv, predvsem se mi je vsa desetletja mojega življenja zdelo potrebno urediti vse v svojem življenju, da lahko mirno umremo.

Tedaj, ob Titovi smrti, sem bila samo bodoča medicinska sestra, ki je hotela vse znati in biti popolna v svojem poklicu. Tito mi je bil blizu le kot bolnik. Kot bitje, ki je bilo v umiranju gotovo tudi v stiski. Blizu mi je bil le toliko, kot bi mi bil katerikoli človek, za katerega bi skrbela ... Vedno znova se mi zdi, da je nujno biti do bolnika strokovnjak in človek .... to, kaj je po poklicu, poziciji, bogastvu .... to pa ni merodajno za to, kako se bom obnašala. (Zgodilo se je, da smo na oddelek, kjer sem potem delala, sprejeli nekega politika in ko so me poslali k njemu v sobo s steklenim kozarcem soka, se meni ni zdelo prav - če vsi drugi dobijo sok v jogurtovem lončku, zakaj bi pa ta bolnik bil bolj poseben? No, in jaz sem tudi temu bolniku dala pijačo kar v jogurtov lonček! :) )

Postopoma skozi življenje sem se soočala z marsičim v zvezi s Titom. Prav prizadelo me je, ko sem videla v kakšni hiši Titovo sliko na steni, čeprav je njihov človek končal svoje življenje v breznih (so vedeli, čeprav se ni javno govorilo). To sem doživela kot izdajstvo!

Danes sem pri pospravljanju knjig naletela na Bevkovo knjigo o Titu. :)) Seveda sem jo odprla in kar nekaj prebrala. Po tem, kar in kakor piše, bi človek rekel, da je bil Tito svetnik :)

Jaz pa že dolgo dolgo vem, da ni bil ...

...

Ob tem, ko nizam spomine, pomislim tudi na neko knjigo, ki sem jo dobila za darilo kot mlada dopisnica Kmečkega glasa, ampak je imela vsebino, ki jo je moja mama označila s "same laži"! Mnogo kasneje sem "raziskovala" in ugotovila, da je imela moja mama prav.

Ob tem, ko mnogi Tita slavijo in častijo, pomislim, ali njega ločijo od dejanj, za katere je odgovoren, da so se zgodila.

Ali mora res revolucija zahtevati žrtve - kot je okrog l. 1963 rekel Maček mami Cavazzove žene - ko so družini zaplenili hišo, ki si jo je poželel nek funkcionar. L. 1963 revolucija zahteva žrtve? Kaj je revolucija? To, da nekdo dobi, kar želi imeti?

Tito ni vedel? Čisto mogoče, da ne.

Ampak ob nepravilnostih spodaj je glava oblasti zelo zelo odgovorna!

Ali pa more cilj posvečevati sredstva?

Ni vedel za marsikaj, kar se je dogajalo? Ni vedel za dogodke recimo v Celju, ko so partizani (ali kdo??) s konji gazili po vrnjenih po tleh ležečih domobrancih? Če se jim že razoroženi ljudje niso smilili, bi se jim lahko Celjani, ki so morali gledati ... in ubogi konji, ki so prestrašeni hrzali ...

Res, jaz pa Tita ne cenim.

To, da bi bila danes pri nas Nemčija, če ne bi bilo Tita - to je samo "bi - če bi". Ne vemo, kaj bi bilo.

Sicer je pa bil Tito zelo naklonjen Rusom - dokler!!

Hčerka ene partizanke, ki je bila v partizanih 4 leta, mi je rekla, kako je nekdo njeni mami pravočasno rekel l. 48, naj bo tiho ... čeprav so malo prej še hvalili Stalina, je potem naenkrat bilo smrtno nevarno biti navdušen za Stalina.

Pa Angela Vode, ki je tako jasno videla resnico. Njej je res šlo za ljudi. Za VSE ljudi, ne samo za "naše", kot je šlo neki partizanki - ko so pošiljali pakete nosečnicam v taborišče v Italijo. Angela za vse, partizanka "samo za naše".

Pa se spomnim še na Verdreng, na politično taborišče za ženske. Ena od taboriščnic, ki je bila med vojno v Auschwitzu, l. 1948 pa v Verdrengu na Kočevskem, je rekla, da je bilo v Verdrengu huje.

Nimam proti, če imate Tita radi, moti me pa, da mnogi ljudje ne preberejo nič tega, kar osvetljuje drugo stran.

Ko sem pred časom predlagala eni zagnani navdušenki nad partizani, da prebere Skriti spomin Angele Vode, je rekla, da bo, ko bom jaz prebrala knjigo Ladislava Grata - Kijeva, V metežu. In sem jo. Pa je debela. Prebrala sem vseh 400 ali 500 strani. Je zgodba, v kateri partizan Kijev popiše svojo partizansko pot skozi 2. svetovno vojno.

Morda pa enkrat pobaram to gospo, ki mi je svetovala v branje knjigo V metežu, če je ona zdaj - ko je že skoraj leto dni od tega, tudi prebrala Skriti spomin Angele Vode ...


Boris Cavazza piše takole (v zvezi z družino njegove žene):
"Leta 1963 se je pred hišo pripeljal policijski kombi, gruča policistov. Brez opozorila. Nasilno so jih izselili, ker si je nekdo od veljakov, bivših prvoborcev, zaželel njihovo hišo.
Izgnali so jih kar tako, čez noč. Kot pse. Nič niso smeli vzeti s sabo, vse, kar je bilo v hiši, fotografije, knjige, spomini, vse je ostalo tam. /.../
Mara je bila močna ženska, ni se vdala. Hodila je od Poncija do Pilata /.../ Pisala je Titu. Večkrat. Brez odgovora. Po številnih vezah ji je uspelo priti do Mačka, naslonil se je na mizo, jo poslušal ... in rekel: Gospa, revolucija zahteva svoje žrtve."


Osirati ni prav, ampak iskati resnico smo dolžni!


Berite vse sorta o vsem, tudi o Titu, tudi najnovejše knjige ... tudi take, ki osvetljujeo še kakšen drug vidik, kot so tisti, ki jih prikazujejo njegovi verniki. Prosim!

Ena od teh knjig, ki osvetljuje več (jaz je še nisem brala), je:

Batty: Titova velika prevara
LJ 2015, prevedel Niki Neubauer
Boste vedno raje samo hvalili, kot pa si upali pogledati več?

Otroci s Petrička - Ukradeno otroštvo 2

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
39
tacitus
0
Feb 24, 2016
V tvojem stavku (34) je bila simpatična troumnost. Vsi trije smo
bili možni - po abecedi ti, Gorazd in to pišoči. V svojem
odmevu (36) sem ohranjal vse možnosti. Ti pa si se
odločil, da je zmešan le eden od treh. Dva sta
torej urejena. Kar dvotretjinsko (2/3) lepo!
Kako dobro je (tistim ob) njima -
en sam sproščen smeh!
De profundis.
#39
abram1b2 Cej
1
Feb 24, 2016
Tacitus
Sem računal nate.Vedel sem,da se boš prepoznal.Vse preveč si zategnjen.Malo se sprosti in malo se smej.
#38
tacitus
0
Feb 23, 2016
Abram - nič ni mogoče dodati temu tvojemu stavku: Takole - zmešanemu se ne more več zmešati.
#37
GORAZD Gogo VELNER - DJoʞko
0
Feb 23, 2016
tacticus ima RES v nečem

sm NAROBE BESEDO ZAPISAL.. NIje "moč"
Nego je u TIšini PREDNOST

KO Govoriš Ponavljaš Tisto kar ŽE Veš
KO Pa Poslušaš Vedno Izveš Nekaj Novega
in tako Tudi Vedno Več Veš pa si UVIJEK U Prednosti

tacticus ono od tri dana..može isto biti RES...pa neb zdržala več k tri dni..al i U2 NASbiDVA Nešto i STVORILI i NAUČILI i NAPRAVILI pa TO Svetu Dali ipd..jer su nam Mentalni Sklopovi na Sličnoj Razini Razmišljanja pa RAZUMEMO Stvari Takve KAKVE i JESU u STVARNOSTI pa Brez Mainstream nalepk akademikov

Vsekakor se Ne bi Pogovarjala o Politiki in demokraciji te ostalim idiotizmima...
;)
#36
Abram
0
Feb 22, 2016
Tacitus
Izvajaš preroško prakso? Prpričanega težko prepričaš. Takole- zmešanemu se ne more več zmešati.
#35
tacitus
0
Feb 22, 2016
Abram - tebe tale Gorazd prepričuje? Ker se po slogu spozna človeka,
bi vama privoščil enotedensko skupno bivanje - gotov kot za Matildo sem, da ne bi zdržala niti tri dni! Piše, da je naša moč v molku in je tako hrupen!
#34
štulič ;)
0
Feb 22, 2016
SO WHAT? :) Rekao bi moj jedini Manitu...

Oni neka izdrkavaju stare parole al' vjeruj mi jedini, da mi je sve i jedno, ko u ovom filmu puši i ko pušačima prodaje!

Dok je smrti i života na ovoj planeti, individum se je snašao toliko, kol'ko mu Karma nudja a tvoja je momentalno, pozitivna! ;)

https://youtu.be/qWOHqo-Da6A

B.B. King - See That My Grave Is Kept Clean (Live on SoundStage - OFFICIAL) - YouTube

In memory of B.B. King | September 16, 1925 – May 14, 2015 See That My Grave Is Kept Clean by B.B. King - Live on SoundS
#33
GORAZD Gogo VELNER - DJoʞko
0
Feb 22, 2016
da NE Ostanete NEVEDNI

SVE JE TU REČENO
http://www.novi-svjetski-poredak.com/
..al se treba snač ;)

Novi Svjetski Poredak | New World Order | Croatia

Portal za planiranje modernog života. Budite spremni! Ovo što pročitate ovdje, neće vam se svidjeti.
#32
GORAZD Gogo VELNER - DJoʞko
1
Feb 22, 2016
štuliču...nešto ti zapinje ...još malo pa izlazimo iz VICA

NWO is COSA NOSTRA štuliču COSA NOSTRA


PLAVOKOSI pa gre DOL S KRIŽA v VSAKEM Primeru

Skinuče ga SAM PAPA..kar smo mu priporočali že dolgo nazaj ili Če ga Skinut MUĐAHEDINI..a to bi značilo ZNASEŠTA... zato je Franček, sicer DOBAR IGRAČ v Dilemi..koga in kako Žrtvovati dau najmanj škode...

a Gimnastičar Papi je SKočio iz Križa več u САРАЈЕВУ kad mu se Slomi Štap
Čaka ga še STEČAJ Firme za katero dela. Pogodba z Bogovi IZTEKLA itd itd..
BIČE JOŠ PESTRO

AUUUU OVO TEK JE GODINA LUDILA

TAKO MI MANITUA šuliču;)

NEMOJ BITI LUD NEMOJ BITI LUD
TREBA TI
LJUBAV PONOS SNAGA I MIR
...... Dan je D Sve Bliži ;)

https://www.youtube.com/watch?v=97el7_ej-_g&index=1&list=PL97MXFUvYWYaWWM4YkrdIpDRHL0HH3c1F

a NAŠA STVARNA MOČ je u ŠUTNJI ;)

Van Gogh - Manitua mi - (Official Video 1993) - YouTube

Label and copyright: Zvonimir Djukic Zabranjeno svako kopiranje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale
#31
Ana Kos
0
Feb 22, 2016
Štulić in VinKos, ja ...!
Gre tudi za dediščino, ki jo dajemo svojim potomcev.
Pa ja ne bomo gradili na lažeh in prirejenih stvareh?
#30
Ana Kos
0
Feb 22, 2016
Dajana,
zadnjič nisem zmogla napisati svojih misli, pa bom zdaj.

Napisala sem popolnoma osebno, praviš.
Res, izhajala sem iz svojih izkušenj. Ampak zajela sem tudi popolnoma objektivne zadeve, ne le svoje občutke.
Verdreng, Huda jama, Petriček, hoja s konji po ležečih domobrancih in še marsikaj je objektivno in je za te tragične stvari Tito soodgovoren ali pa najbolj odgovoren.
Tak človek - vzor, legenda?

Praviš:
"In kdaj se bo nehalo obtoževati Tita za stvari, ki jih ni storil? Kdaj boš že pogledala stvari take, kot so bile, ne stalno iz leta v leto kopičila zamere, zamere, zamere."
Česa jaz obtožujem Tita, pa ni naredil?
Zamere?
Pa saj gre za resnico!! Za objektivno resnico!!!
Naše zgodovinske knjige so pisali zmagovalci, kaj ne veš, da zmagovalci pišejo "svojo" resnico in mnogi so zelo subjektivni? Premalo si brala druge stvari, premalo si pogledala z druge strani ... morda sploh nikoli?

Zamere niso isto kot resnica!
Če ti do svojega 28. leta nisi vedela, da ljudje praznujejo božič, potem marsičesa o sorojakih nisi vedela!

Res: tako, kot je bilo, je bilo, spremeniti zgodovinskih dogodkov ne moremo.
Je pa mogoče iskati resnico in zapisovati resnico!
Pred par dnevi mi je en mož pripovedoval, da je njegov oče zelo pomagal partizanom, imel je tudi dva svoja brata v partizanih. In zvedel je - ker sta preglasna, preveč imata za povedati -, da je bilo odločeno, da ta dva pošljejo iz čete drugam in ju "spotoma" ustrelijo - iz "zasede", torej sami ju "pospravijo", le izgledalo bo, da ju je ustrelil sovražnik.
Ja, bile so likvidacije znotraj njih - večkrat so ta zločin naprtili drugi strani. Te moje besede so objektivne.
V opisanem primeru sta partizana preživela, ker je ob mojega pripovedovalca oče zvedel, kaj se bo zgodilo, in je uspel prositi vodstvo, da ju pošlje drugam - in sta potem šla v drugo četo in tam dočakala osvoboditev Jugoslavije.
Ampak brez posredništva bi ne preživela .... komu bi pa to smrt naprtili??
Veš, Dajana, to nima zveze z zamero ali nezamero. To ima zvezo s tem, kaj je sploh res!!
Če zamerim ali če ne zamerim, je resnica samo taka in ne drugačna. Tista objektivna.

In zakaj ti hvališ Romanov prispevek, mojega pa ne? V čem je drugačen, razen da on Tita hvali, jaz pa ne?
No, jaz trdim, da je Tito soodgovoren za zločine, verjetno kar najbolj odgovoren za veliko hudega, in zato pač pri meni ne uživa ugleda.

Če drži tisto tvoje, da po smrti gremo vsi v druga telesa in da zato ni nič takega, če kdo umre, potem se pač Tito ne obrača v grobu ... morda pa dela pokor v bogve katerem telesu ... ;)

Bog ima vse ljudi rad ... ja ... ampak če ima človek Boga rad, bo delal po božje .... Ne bo ubijal.
#29
VinKos
0
Feb 21, 2016
Štulič 17 - tudi sam imam samo srčne kraljice, drugih ne priznavam -
včasih se sicer prikaže kakšna pikova dama . . . O tem, kam grem/o,
nam bo jasno na cilju, zdaj (za)upamo, da na boljše, hehe . . .

Dajana - gre za pedagoške probleme - če častiš evidentne zločince, daješ ljudem znak, da se zločin splača - dobro živiš in še potem trajen spominek, spomenik dobiš! V bronu, kamnu, zgodovinopisju . . .

Gre tudi za spomin na žrtve. Ki se jim še zdaj obeša naziv izdajalcev -
ko je jasno, da so se borili zoper terorizem brezobzirnežev, ki so s sprožitvijo revolucije najbolj pomagali okupatorju!
#28
Ana Kos
0
Feb 21, 2016
Dajana,
gotovo veš, da so mi delčki tvojih misli blizu, drugi delčki pa v meni ne dobijo odmeva.

Razmišljam ...
#27
Ana Kos
0
Feb 21, 2016
Prav, Abram :)
Jaz pa vidim nekoliko drugače.
#26
štulič ;)
0
Feb 20, 2016
Pavijančiču pametni moj! :)

Hvala ti na, parćencetu kruva a bogami i zrncu soli. Moja omiljena: Uč' me mater moja, kregaj me!

Verjemi, da čutim milost h tvoji "opakoj boleštini" in mi ni vseeno za Vas! Moja skrb je vseeno bolj usmerjena h naraščaju, ki jim Broz ne pomeni več od Death poola in bodo dokler ti s svojo miško narediš klik, uvedli NWO...

Jezus Kristus pa bo za veke vekov ostal tam, na svoji poziciji kot opozorilo! ;) https://youtu.be/Glu9wA4HjE0
#25
Dajana Babič
0
Feb 20, 2016
Ana... napisano je popolnoma osebno. Ti si iz družine, ki je bila na nasprotni strani! Seveda je napisano lepo, a to, kar si ti napisala ne velja za večino ljudi. VELJA SAMO ZATE!

Zame recimo je bil Tito kot moj oče, moj dedek... Ampak jaz sem imela v družini komuniste... In mene so otroci, ki so hodili v cerkev strašili, imela sem nočne more zaradi njih. Zato, ker ne hodim v cerkev. pa saj veš, da nisem razumela, zakaj so otroci za moj rojstni dan dobili darila (na Miklavža). Nobeden mi tega ni razložil. Jaz do svojega 28 leta (ali kdaj smo začeli praznovati božič) sploh nisem vedela, da ga Slovenci tudi praznujejo!

Ne moreš pisati drugače kot iz sebe, Ana. In Romano... je jasno, zakaj je za Tita, ker je izgubil tri sorodnike zaradi domobrancev.

Kaj je zdaj... a se bosta vidva stolkla?

In kdaj se bo nehalo obtoževati Tita za stvari, ki jih ni storil? Kdaj boš že pogledala stvari take, kot so bile, ne stalno iz leta v leto kopičila zamere, zamere, zamere.

Daj poglej... tako, kot je bilo, kot je bilo, ne da se spremeniti. In odpusti že!!!!!

Vsi, ki so umrli, so že zdavnaj v drugih telesih. Že zdavnaj je z njimi vse v redu. Največja ironija je, da je s človekom, ki umre vse v redu, ljudje pa, ki ostanejo, se sekirajo zaradi tistih, ki so umrli (s katerimi je vse v redu). :D

Tito pa se obrača v grobu in gleda, zakaj je vse kriv... Kaj pa on... bil je v Rusiji na urjenju in potem v španski državljanski vojni, kjer je imel nalogo eksekutorja. Ni si sam izbral, dodeljeno mu je bilo!

On se sploh ni rodil v Jugoslaviji, ampak na Dunaju. Njegova zgodba je bila izmišljena. To je bila njegova naloga! Narediti ta del sveta komunističen!

Jugoslavija mu je bila dodeljena. Ni si je sam izbral,. Moral je igrati vlogo očeta jugoslovanskih narodov.

Pač... tako je bilo. Vsak ima svojo resnico. Ne obstaja samo ena resnica in sicer samo tvoja, ki je merodajna. Obstaja tudi Romanova resnica. Pa tudi moja resnica. Resnica vseh ljudi, ki so takrat obstajali. In če bi vsak napisal zgodbo in bi potem nekdo izluščil iz tega, kaj je bilo in kaj ni bilo, bi Tito izpadel pozitivna oseba! Pa če se ti na trepalnice postaviš.

In to tako gre... vsak je malo dober in malo slab in spet veliko dober in veliko slab... in tako se premikamo naprej, naprej, naprej.

Boga pa ne zanima ali si ti nekomu rešila življenje ali si ga ubila. Bog ima vse ljudi enako rad in mu je popolnoma vseeno, kaj mi ljudje delamo. Bog nam prepušča svobodno voljo. Vsak pa deluje iz točke zavesti, kjer je. Ne more biti drugačen! In vsi se nenehno premikamo naprej, tako in drugače. Neskončni smo in večni smo. Če pa kdo slučajno umre, gre takoj v nefizično energijo in ga nič ne boli! In potem tam ostane, ali pa pride nazaj.

In vse je v redu! :) Vedno bilo in vedno bo!

#24
Abram
0
Feb 20, 2016
Ne! Ana štejem komentarje vredne branja.To je, Gorazdove! Je blizu mojim videnjem in razumevanjem tovrstne tematike.
#23
Ana Kos
0
Feb 19, 2016
Abram, šteješ komentar 18 za debato? ;)
#22
Ana Kos
0
Feb 19, 2016
Štulič, 17, blizu, blizu so mi tvoje misli!!

Gorazd, 18 ;)
#21
Abram
0
Feb 19, 2016
Zame edini pravi v tej debati je Gorazd.Človek ve kaj govori in ni ideolško podkupljen,ampak govori iz lastnih izkušenj.VSAKA ČAST GORAZD!
#20
Pokaži več komentarjev
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2016-02-17 23:06:05 (Feb 17, 2016)
Starejša objava Novejša objava
Boris Cavazza: Bolečina kot orodje

Prva stvar, ki se je spomnim, je bolečina. Z bolečino sem zrasel. /.../ Za nič drugega ne gre kot za to, kako uspešno manipuliraš s svojimi bolečinami. S srečo gre lažje. A bolečino je potrebno izvleči iz drobovja. In tako so bolečine, ki sem jih pospravil v najbolj skrit kot omare, s katerimi nisem vedel kaj početi, dobile pomembno vlogo v mojem poklicu. Postale so moja orodja.

Otroci s Petrička - Ukradeno otroštvo 2

Verdreng - nekdaj vas kočevskih Nemcev, potem pa ...

Intervju: Alenka Puhar o Angeli Vode

Ko sem v nedeljo zvečer prišla k prijateljem, so bili ravno pred TV, in sploh ni bilo čudno, saj je bil na 1. programu RTV Slovenije Možinov intervju z Alenko Puhar. Govorila je tudi o Angeli Vode.

KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Tanka
(89)
Zaveza
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
januar 2020
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj