Moje mlade sanje o poroki

OddajAna Kos, dne 2015-02-07 ob 17:29:13
Pred kratkim sem pisala o poroki, zdaj bom pa še nekaj o tem. 
Pravzaprav o tem, kako sem kot otrok in potem kot dekle razmišljala o tem, kako zorimo za poroko, za zvezo do smrti, o poročenosti.
Predvsem o tem, kako raste odnos med ljubečima človekoma - dokler ni čas za poroko:
Od nekdaj mi je bilo jasno, da je začetek skupnega življenja ljubečega para - poroka. Vse moje otroške in kasneje dekliške sanje so se vrtele le okrog take možnosti.
Sicer sem poznala kakšno neporočeno mamo, ki je živela sama z otrokom, tako da mi je bilo kmalu jasno, da se vedno ne izide vse po želji ..., toda verjela in upala sem v svoje sanje.
Zelo se spominjam nekega srečanja mladinske skupine, ko smo se pogovarjali o telesnih nežnostih para. No, najbrž je bila to tema, spominjam se le svoje predstavitve dela moje skupine. (In ker sem bila tedaj najstarejša in tudi najpogumnejša v kraju, kjer je malokdo upal kaj povedati na tako temo, sem verjetno bolj ali manj to našo predstavitev skupaj spravila sama.)

 

.
V skupini smo razmišljali takole: Dva si postaneta všeč, se zaljubita, se primeta za roke, se objameta, se poljubita ... vse gre postopoma. Ko je ljubezen vedno večja, je vseh nežnosti, vsega luštnega telesnega vedno več ... Nekako kot po stopničkah ...
In potem pride čas za poroko, ker raste tudi naravna želja po popolni enosti - in to pač spada v zakon. Torej je nekje meja, ko je "pametno" se poročiti, ko zveza dveh dozori tako daleč, da je čas za poroko.

Duhovno in telesno mora biti povezano, telesno naj ne bi prehitevalo duhovne vezi!

Tako gre postopoma tudi telesno, najprej le držanje za roke in poljub ... in prav tako raste tisto v srcu, tisto v duši, zaupanje duše ...

In če zorita skupaj, pride čas, ko je čas ZA VSE SKUPNO, tudi za samo dokončno spolnost! Za popolno zaupanje duše in telesa.

(In začne se njuno prelepo skupno življenje. Sama ljubezen, idila. Ja, tako sem mislila, in to zelo resno!)
Narisali smo skico, kako povezanost in ljubezen vedno bolj rasteta in prinašata vedno več tega, kar sme že biti izraz ljubezni: tukaj si bom pomagala z velikostjo pisave.

Fantindekle

sta si všeč,
se zaljubita,
se primeta za roke,
se objameta,
se poljubita ...

In tukaj je meja!! Sem sodi poroka!

In potem neskončna Enost!

 


No, tako je bilo tedaj v skupini.
Potem sem rasla pa še malo rasla ... in se poročila ...
V mojem zakonu ni bilo same idile, kje pa. Tudi na začetku ne.
...

Bili so vzponi in padci. So obdobja sreče in obdobja žalosti.
In spominjam se, kako sem neke sobote šla po cesti in slišala trobljenje avtov - in vedela, da se tam peljeta novoporočenca. In sem vzdihnila: Kako sta neumna!
In verjetno se bodo taka in taka obdobja vrstila, dokler bova živa.
V tem času sem mnogo spoznala.
Ugotovila sem, da hrepenimo drug po drugem in hkrati se marsikdaj v globinah svojih duš ne razumemo.
Hrepenimo drug po drugem, toda pogosto (se) ranimo ... Pa ponavadi nočemo tega. A vseeno ranimo. Njega/njo ... in posledično tudi sebe ...
In smo ranjeni - od svoje drage osebe, od (ponavadi) izbrane osebe.
Hudo je, če to hrepenenje za vedno umre. Umre, če je upanje vedno znova na preizkušnji - in zlorabljeno ...
Hudo je, če hrepenenje nikoli ni izpolnjeno.

Prepričana sem, da sem s svojo poročenostjo veliko pridobila. Veliko več, kot izgubila.
In kljub vsemu, kar se je zgodilo, kar je rušilo najin zakon, kljub vsemu hudemu in težkemu v lastnem življenju še vedno verjamem v vrednost svojih mladostnih sanj.

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
4
Ana Kos
0
Feb 08, 2015
Blagor ...

najbrž res ......
#4
Ana Kos
0
Feb 08, 2015
Anka,
zelo mi je všeč tvoje razmišljanje! <3

Prav upanjsko!

Naj za/dihamo s polnimi pljuči!


#3
blagorubogim
0
Feb 08, 2015
Ko se kdo odreče hrepenenju, je postal star.
#2
Anka Klemenčič
1
Feb 07, 2015
Ana, kako lepo si zapisala....tudi moje sanje so bile podobne......žal ne trajajo več, ker jih je prekinila smrt.......
Vedno znova se ranimo....vedno znova rastemo .......
Ob tej prelepi sliki pljučnika pa sem dobila asociacijo......tako kot Bog poseže vmes, da nam pomaga, da v skupnem življenju z njegovo pomočjo očistimo zakona vseh smeti in ran, ki v odnosu nastajajo, nam daje medsebojno ljubezen, da vse to premagamo in da odnos znova zadiha v skupni ljubezni....., tako tudi pljučnik očisti naša pljuča po vsakem večjem prehladu, gripi....da znova zadihajo z vso kapaciteto in prinesejo svežega zraka v naše telo....
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2015-02-07 17:29:13 (Feb 07, 2015)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Tanka
(89)
Zaveza
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
februar 2020
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
242526272829
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj