"Kaj kupiti otroku, ki ima že vse?"

OddajAna Kos, dne 2014-12-06 ob 22:39:35

"Kaj kupiti otroku, ki ima že vse?" zaslišim za seboj, ko greva s hčerko skozi trgovino. Stisne me pri srcu. Kaj kupiti otroku, ki ima že vse! Koliko otrok je, ki imajo "vse"!

Pa imajo res vse?

Ali ne pomeni "vse" imeti več in več?

Takele stvari včasih nimajo mej ...

Kupiti darilo moramo, se spodobi, čeprav ima(mo) vse ...

Koliko enih razmišljanj včasih sproži, ko človek nekam gre ... in mora prinesti darilo. Prinesti darilo človeku, ki ima "vse" ... Včasih "ima" dosti več kot človek, ki naj bi prinesel darilo. Kako neki smo zašli tako daleč, da skorajda ne upamo na obisk - brez darila?

Koliko raznih luštnih drobnarij, morda celo kičastih, kupimo, ker kaj več ne moremo in ker človek itak nič ne potrebuje,  morda bo pa vesel … in spodobi se!

Kdaj bomo prišli do tega, da morda ne bi bilo potrebno kupiti - nič? Tako bi bili dejansko tudi najbolj prijazni do narave. Morda bi začeli podarjati prost večer (najdražji/emu), prebrano pravljico otroku (torej branje in ne knjige same), večurno igro, pomoč v kuhinji, sprehod s teto, pozdrav neprijaznemu sosedu ...? Kaj pa, če bi najdražjim podarili modrino neba? Nočni sprehod pod zvezdami? Vse zvezde neba? Ali če bi se šli večer brez elektrike in se ob svečah ali v mraku pogovarjali?

Prav gotovo so ljudje, ki bi bili veliko bolj veseli polurnega pogovora kot velikega izbranega darila.

Včasih nas najbolj ogreje neko dejanje, ko se nečemu odrečemo in potem tistega nimamo - imamo pa morda v srcu nekaj zelo zelo toplega - in tisto je pravzaprav več, kot bi bilo darilo samo.

Otrokom pri verouku sem postavila vprašanje, česa bi bile bolj vesele njihove babice: čokolade ali da se pol ure pogovarjajo z njimi ... Oja, otroci vedo, česa! Ne pozabimo taveliki tega, kar je res bistveno. Najbolj pomembni so odnosi, najbolj pomembna je ljubezen med nami. Ki se veliko bolj kaže v toplini med nami kot v materialnih darilih.

 

.

Pred nami so decembrski prazniki. Tako da v svojem razmišljanju ne morem mimo njih.

Pri nas doma poznamo svetega Miklavža in že od malega smo otroke usmerjali v to, da smo na nek način mi vsi Miklavži, kadar drugim dajemo – in se ne hvalimo s tem, kaj smo podarili. Poudarjam to, da bi radi dajali in ne predvsem dobivali. Tako tudi majhne otroke spodbujam, da bi bili podobni Miklavžu …

Božička pri nas nikoli nismo imeli in za božič pri nas ni daril - jih pa seveda ne odklonimo, če kdo kaj da, za božič pač mi ne dajemo daril  - šlo mi je do srca, ko je nekdo nekoč rekel, da je božično darilo Jezus. Škoda bi se mi zdelo, če bi ob tem prazniku veliko pozornosti preusmerjali na drugačna darila.

Tudi dedka Mraza pri nas ni, je (bil) le v moževi službi.

Postopoma pa se je v naši družini uveljavil praznik svetih treh kraljev na poseben način in z več razlogi – zato, da bi naši otroci ne bili preveč ogroženi ob drugih, ki imajo darila za božič in za novo leto, naši pa ne. Potem zato, ker so modri z »vzhoda« prinesli darila Jezusu; zakaj bi tudi naši otroci ne dobili daril? Predvsem pa se je ta praznik pri nas uveljavil kot praznik, kjer smo vsi pozorni do vseh. Na nek način je to splošni "Miklavž", ko vsak od družinskih članov misli na vse, in tako so soudeleženi kot darovalci tudi najmlajši. Tako postane to obdarovanje, ko lahko vsak vsakemu kaj podari … Včasih je tako ganljivo! Koliko veselja je ob tem, ko recimo nekdo dobi pomoč pri šolskem delu, drugi striženje (domače), tretji masažo, potem nekdo podari sprehod, jaz včasih najdem kakšen star šolski zvezek ali risbico in se spet vrne k lastniku …

Ob obdarovanju v naših časih in našem prostoru imejmo v mislih, da večina otrok precej sproti dobi vse, kar res potrebuje (in mnogi dobijo več, kot potrebujejo), in da bi morda tako mogli praznikom vnesti precej drugačno vsebino tudi skozi obdarovanja …

 

 


 

P.S.: Prispevek je objavljen tudi v zadnji Naši družini (12, 2014).

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
7
Ana Kos
0
Dec 07, 2014
Lea! <3
#7
Lea199
0
Dec 07, 2014
Ana, še kako prav imaš.

Glede Naše žene bomo videli, jutri, če je kakšen izvod ostal neprodan.

Lp, Lea
#6
Ana Kos
0
Dec 07, 2014
Anka, ja, naj bo tako, da je lepo! In predvsem lepo v srcih! <3
#5
Ana Kos
0
Dec 07, 2014
Lea!
Vseh vrst prazniki so dobri, če nas povezujejo in ne razdvajajo!
Če nam pomagajo biti boljši in ne še bolj zatežni.
Če nas osrečujejo in ne osamljajo .....

Mislim, da je dobro, da ohranjamo in gradimo praznike, ki konkretni skupnosti pomagajo, da je tam zares lepo!

Upam, da si dobila Našo ženo! :)
#4
Anka Klemenčič
0
Dec 07, 2014
Krasen zapis Ana, se v celoti strinjam s teboj! Tudi mi smo imeli kot otroci le Miklavža in moja otroka tudi. Včasih , če mi je uspelo finančno, sem jima še za Božič kupila čokolado in kakšno malenkost, zdaj smo zopet samo pri Miklavžu....najlepše pa je dobiti in podariti čas, pogovor, pogled....pa naj bo Miklavž, rojstni dan....ali pa kaj drugega, BTB Ana!
#3
Lea199
0
Dec 06, 2014
Zanimivo razmišljanje :)

Pri nas pride Miklavž (z nekaj sladkarij, če nima časa v trgovino, dobi vsak otrok 5 evrov). Božiček ne prinese daril, tako sem bila navajena iz otroštva. Kljub temu mi je Božič najlepši praznik. Novo leto; no takrat včasih dobimo skromno darilce tudi odrasli. Ne nosi jih dedek Mraz (podarimo si drug drugemu). Za 6. januar je na našem koncu, včasih hodila Befana (nosila je sladkarije), a očitno se je naveličala, ni je več. Hodi pa še vedno k otrokom na drugi strani meje v Italiji.

Bodi lepo!

Lea

p.s.: Spomnila si me na Našo ženo, pozabila sem jo kupiti (upam, da dobim še kakšen izvod.
#2
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2014-12-06 22:39:35 (Dec 06, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
januar 2020
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj