Hormon kot pomočnik zvestobe?

OddajAna Kos, dne 2014-10-29 ob 23:34:58

Poslušala sem neko predavanje - o tem, kaj nam telo sporoča, o odnosu do njega itd - in med drugim je predavateljica rekla, da sta v pomoč medsebojni zvestobi tudi hormona oksitocin (pri ženski) in vazopresin (pri moškem), ki se sproščata (tudi) pri spolnem odnosu. Hormoni telesu sporočajo vse mogoče, oksitocin naj bi sporočal: "Tvoja sem, želim biti s teboj!" in vazopresin: "Skrbel bom zate! Moja si!" No, ne dobesedno, a tako nekako naj bi telo čutilo. Tako naj bi spolnost - tudi s hormoni - paru pomagala k zvestobi in jo gradila. Pomagala k temu, da bi bila spolnost v najožjem pomenu besede vezana le na njiju, prav njiju.


Žal po predavanju ni bilo časa, da bi tam sledil pogovor. Verjamem, da je vse povezano in da se v nas dogaja marsikaj v naše dobro, toda ta prikaz me je tako presenetil, da mi kar ni šlo v glavo, da bi neki hormoni imeli tako neznasko pomembno vlogo ...
Enostavno ne morem razumeti, da je med nami toliko nezvestobe, če pa še hormoni pomagajo! In menda ja ne bomo rekli, da so hormoni tisti, ki so odgovorni za zvestobo! Kje je pa potem "lastnik" nekih hormonov? Je človek gospodar svojega telesa ali pa je telo njegov gospodar?

... in ja, videla sem potem, kako me je zaposlilo to predavanje, še precej dolgo sem razmišljala o tem ... in tedaj sem pospravljala neke revije ... tako mimogrede sem preletela neko zgodbo, ki me je zelo prizadela ... Zgodba o nekem moškem in neki ženski, ki nista med seboj poročena, sicer pa sta poročena in to - po njunih besedah - srečno ... no, in ta dva sicer srečno poročena se dobita in "uživata" (ne verjamem, da res uživata - mislim, da pravi užitek ne more biti ukraden, mislim, da je pravi užitek lahko samo s čistim srcem!) ...

A ko še kar razmišljam o tem, se mi počasi oblikuje misel, da gre pravzaprav za to, ali človek izhaja iz čistega srca ...  Ali ima v sebi vse urejeno, zdravo, postavljeno na prava mesta?
Čistemu vse čisto, pravijo. Čistemu vse pomaga k dobremu, tudi hormoni. Kaj pa govorijo hormoni "nezvestemu"? Telo ne laže. Ali pa? Ali gre le za zvestobo tistega trenutka?
Nekdo, ki je bil globoko ranjen v spolnosti, mogoče stvari "vidi" drugače ... Ima "veselje" v čisto drugem, kot tisti, ki je srečen v nekem trajnem odnosu. Morda sploh nima trdnega temelja za resnično veselje? Morda njegovo telo ne sporoča veselja nad zvestobo, ker je nekje nek kratek stik?

Je lahko pravo veselje v tem, da nekomu nekaj vzameš, ukradeš, izsiliš?
Tukaj naj dodam še nekaj besed o kralju Davidu, ki je v Obljubljeni deželi vladal 1000 let pred Kristusom.
Z njim je povezana grozljiva zgodba o tem, kako si je poželel sosedovo ženo Batšebo in kako je potem njenega moža Urijo - da bi prikril svoj greh - poslal v prve bojne vrste, kjer je potem le-ta padel. (2 Sam 11, 1-27 - 12, 1-13)
David se pregreši
Natan obsodi Davidov greh


Morda moremo greh prikriti pred ljudmi, pred Bogom ga gotovo ne moremo. In tudi pred samim seboj ne. Če si le upamo pogledati vase. In če ne vidimo v lastnih grehih predvsem grehov drugih. Samoopravičila. Torej če je vest zelo zelo kosmata in kot taka govori čisto drugo, kot bi govorila, če bi ne bilo v srcu polno nesnage.
Razmišljam: zdravo telo deluje zelo harmonično. In tudi hormonično!
Vse v telesu se med seboj podpira. Si pomaga. Če je en ud bolan, so bolni tudi drugi udi.
Če ima nekdo "prizadeto" spolnost, morda sploh ne more zdravo ravnati ...? Vsaj njegov razum mu ne zna zdravih poti pokazati.
Vesela sem vsega, kar nas podpira v dobrem, pa naj bo  hormon ali zapoved ali  kakšne spodbude ali (poročna) obljuba ...
Ne glede na to, kaj nam govorijo "lušti" in skušnjave, sem prepričana, da moramo obljubo zvestobe vedno držati. Le tako imamo lahko največ od nje. Verjamem, da je tudi od tega odvisno mirno življenje ... mirno v vesti ...

profileimage
Všeč mi je
2
Komentarji
52
narbelgrozn
0
Oct 31, 2016
Bravo, Gita!

Za dalj časa trajajočo (harmonično) zvezo
hormoni ne zadoščajo - kaj vse je potrebno
malce slutimo, modri pa vedo . . .

V petnajstem komentarju se je Ani genialno zatipkalo: razsmili
namesto razmisli - dokler se smilimo sebi, ne zmoremo dobro
razmisliti. In dokler ne razmislimo, se stalno sebi smilimo.
#52
gita
0
Oct 30, 2016
hja veš to je zdaj pa tudi takole... vsi vemo, da v zakonu ne sije samo sonce... in, če je nekdo dovolj vztrajen in čaka trenutek, in ravno v tistem potem pa se nekomu spravi za vrat... potem se tudi lahko zgodi kak skok čez plot... in ja, res je dokazano, da so hormoni tisti, ki nas delajo zatreskane in nam na oči obesijo rožnata očala... samo, imeti neko dalje časa trajajočo dodatno zvezo... takrat pa jaz ne verjamem več samo v igro hormonov... ker morajo biti zraven pa že tudi čisto možganske odločitve... ampak, ker tega nisem doživela v praksi (no, mislim, da bi jaz varala)... je možno tudi, da se motim... vsekakor pa sem, in tudi še vedno bom dalje trdila, da, če bi vse ženske bile poštene, noben moški ne bi bil preskoknik... in to neglede na to, ali je moški lovil še bolj pa, ko je bil vlovljen... ;-) lila
#51
Ana Kos
0
Nov 08, 2014
Dajana,
46,
itak da ne vemo, kako bi bilo, če bi bilo ...

Ampak ... države se povezujejo med seboj (da bi bile bolj uspešne, da bi jim bilo lepše, da bi bile kakšne stvari olajšane itd itd) in ločujejo (ker želijo svobodo, avtonomijo). In spet prvo in spet drugo.

Tudi ljudje delamo malo podobno temu. Včasih se tako ločujemo in ponovno povezujemo celo z istim človekom ...

In nenehno iščemo sami sebe.
#50
Ana Kos
0
Nov 08, 2014
Štulič!
45
"Govorim iz lastnega izkustva in nikakor ne na pamet, ko poudarjam, da so otroci "žrtve" odnosov med staršema oz. posledično, od njunih svetonazorov." Res.
Hote, še bolj pa nehote zaznamujemo otroke sami s seboj ... Z vsem seboj. Tako, žal. tudi s slabom seboj.
Samo upam, da bodo vsaj otroci ločili pleve od zrnja ... in vzeli predvsem bogato zrnje ...
"... se je le Oona našla, ki me prenaša, na kar sem ponosen in hvaležen hkrati ...!" <3

Ja, skušam biti čim bolj objektivna in na nek način res: "Človeka občutiš šele takrat, ko se vsaj za pet minut, sprehodiš v njegovih čevljih!" ;)
Ampak tudi to čisto ne drži.
Kajti čisto enakih izkušenj nikoli nimamo. Že zato, ker izhajamo iz drugačnih "prej" ... Pa ker smo različnih značajev. In ker imamo različno zaledje.
Čevlji sočloveka so lahko preveliki, premajhni, prepoteni, smrdljivi, umazani ... in razlika je, ali jih obujem na suhe in spočite noge ali pa sem že od prej strašno vsestransko zmatrana. Ali imam že od prej žulje ...

Poskušamo začutiti svojega bližnjega in mu pustiti in pomagati, da bi bil "resničen"!
#49
Ana Kos
0
Nov 07, 2014
Kot sem napisala v komentarju pod drugim naslovom, ni dovolj izkušnja.
Gre za to, kaj z izkušnjo naredimo.
Jasno je, da kakšen človek ima izkušnjo, ampak zaradi nje ni nič bolj zrel in reagira neskončno neumno.

In človek, ki izkušnje sploh nima, bo vendar lahko prav razumno ravnal ...

Gre za to, kaj naredimo z izkušnjo!

Delček komentarja 6 bom kopirala:
"Če je nekdo doživel zlorabo, pa tega ne pozdravil, bo mogoče čutil, kaj zlorabljeni otrok doživlja, ne bo pa znal pomagati ...
Kolikokrat kdo reče, kako ženske (socialne delavke) na CSD skoraj vedno zagovarjajo samo ločene mame ... ne pa ločenih očetov. In mnoge te ženske so ločene ... kar tudi nekaj pove. Pač pove, da niso speljale zakona ... ne vemo pa, ali so "zdrave" na tem področju.
Kajti zdrava ženska moških apriori ne sovraži (četudi je imela sama strašljivo oizkušnjo) ... in zares skuša pristopiti do obeh ... do obeh staršev ... OBA slišati ... Empatija do obeh."


http://www.publishwall.si/solzemlje/post/111983/ce-ne-vem-da-me-vara-ne-boli

Če ne vem (da me vara), ne boli

Prijateljica mi je pisala: "... je bila sodelavka, ki je govorice, kako jo njen mož vara, "utemeljila" z: dokler ga ni
#48
štulič ;)
0
Nov 07, 2014
Sevede, my dearest lady D. in 3 je večje od 0! ;)

https://www.youtube.com/watch?v=4xKeYFkB9Pw

Milan Stankovic - Ovo Je Balkan (Serbia) - YouTube

Powered by http://www.eurovision.tv Milan Stankovic will represent Serbia with the song "Ovo Je Balkan" at the 2010 Euro
#47
Dajana Babič
0
Nov 07, 2014
štulič... Ni karme. :) Vse, kar je pomembno, je ta trenutek.

Karma pa je termin za Balkan in za bivšo Jugoslavijo... pajade... seveda je razpadla zaradi "grdih" Srbov... In potem ugotovimo, da je razpadla zaradi zunanjih pritiskov. Mi pa smo to kar vzeli za karmo.

Itak bi po moje razpadla tako ali tako... :)
#46
štulič ;)
0
Nov 07, 2014
@ Hoohoooo Dajana... dolgoletna! :)
Tvoje stališče in filozofijo, v kompletu sprejemam kot merodajno, spoštujem in ju ravno zategadelj, zavijam v nek humoren celofan, da se le ne bi začutila stigmatizirano. Nasprotno. Jemljem ju kot kot zakon Karme, ki je vsakomur namenjen.
Govorim iz lastnega izkustva in nikakor ne na pamet, ko poudarjam, da so otroci "žrtve" odnosov med staršema oz. posledično, od njunih svetonazorov.
Ne malo je bilo deklet, predno sem vstopil v zakonski jarem in zelo hitro ugotovil, da so skoraj identične in edinstvene kot Eva in imajo specifičen pogled na partnerstvo pa se je le Oona našla, ki me prenaša, na kar sem ponosen in hvaležen hkrati, zato morda samo v pouk, mlajšim od naju, ko vstopajo v neodvisne med spolne odnose in, ko jih vodijo le hormoni in materinski nagoni!!!!!

@ Ana vem, da poskušaš biti čim bolj objektivna vendar kot bi najina, dobra prijateljica Dajana podčrtala dostikrat: "Človeka občutiš šele takrat, ko se vsaj za pet minut, sprehodiš v njegovih čevljih!" ;)

https://www.youtube.com/watch?v=StXqgASmNXU



nirvana all apologies lyrics - YouTube

nirvana all apolgies/with lyrics
#45
Ana Kos
0
Nov 07, 2014
Dajana,
berem tvoje misli in ti prikimavam.
To, kar je vaše družinsko, sprejem po tvojih besedah, to je tako, kot si doživljala ti in spoznavaš morda šele počasi z leti. (Recimo zdaj vidiš marsikaj jasno, kot otrok si mogoče slutila ...)
K vsem ostalim mislim ti samo pritdim!
Se zelo strinjam!

Zadnji odstavek pa dam kar v "okvir":

"Kdor preseže ta vzorec... ta je zmagal. In tudi to, da človek mora biti z nekom, je vzorec. Človek mora biti najprej sam s sabo. Evo, to sem jaz zdaj. Po petdesetih letih živim v miru sama s sabo.

Prej pa sem živela v v vojni z drugimi."

<3
#44
Ana Kos
0
Nov 07, 2014
miles gloriosus,
39,
čist všeč mi ni ne Azrino (če priznaš, se ti oprosti vse) ne tvoje (se te ubije) ;)
Mislim, da je prav, da smo za resnico ... in zanjo tudi odgovarjamo ...
#43
Dajana Babič
1
Nov 07, 2014
Ana... še nekaj o odnosih mož - žena. To, da sta dva poročena, niti slučajno ne pomeni, da sta zaljubljena in niti slučajno ne pomeni, da sta "v redu" drug z drugim. Zato pa se reče "zakonski jarem"... Moja starša sta se vedno grizla. Jaz svojega očeta nisem veliko videla dokler nisem začela hodit v šolo, ker je hodil na fakulteto, zato, da bo imel višji čin in višjo plačo (vSarajevu in v Beogradu). Moja mama je celo mojo otroštvo jokala, ker nima moža ob sebi. Ko pa je prišel nazaj, je pa jokala, zato, ker je bil ob njej.

Jaz sem bila v bistvu kuhana in pečena v to, da moram raziskovati medosebne odnose. Vedno sem si govorila, da jaz pa ne bom imela takega pekla, kot je bil pri nas. Pri nas je bil PEKEL!!!

In potem, ko je oče umrl, je spet jokala in žalovala, zdaj že skoraj 20 let...

In kaj sem jaz naredila...ponavljala za njima. V vseh mojih odnosih sem se grizla. In na Dunaj sem šla v scientologijo, kjer sem ponavljala za mojim očetom, saj je narejena na načinu vojaške organizacije...

Kaj mi delamo? Zavestno ali podzavestno ponavljamo za starši.

Kdor preseže ta vzorec... ta je zmagal. In tudi to, da človek mora biti z nekom, je vzorec. Človek mora biti najprej sam s sabo. Evo, to sem jaz zdaj. Po petdesetih letih živim v miru sama s sabo.

Prej pa sem živela v v vojni z drugimi.
#42
Ana Kos
0
Nov 06, 2014
Dajana! :) <3
#41
Ana Kos
0
Nov 06, 2014
Azra,
33,
jaz se od enih stvari kar težko ločim ... pa ne toliko, da bi jih jaz potrebovala, temveč nekako "čutim" z njimi.
Veš, da sem se kot otrok opravičila roži, ki sem jo odtrgala. In podobno tudi zdaj čutim. No, poudarjam spoštovanje do stvarstva, do vsega ... do narave, do izdelkov itd.
Stvari, ki se enostavno reciklirajo, kar hitro posortiram, kam kaj gre .... Ampak šalčke in podobno mi pa predstavlja težave. Če bi vrnila naravnost naravi, bi bilo drugače.
Zdaj pa pomislimo na medčloveške odnose!
Kdaj je odnos toliko razbit, da se ne da več "uporabljati"?

Res je: ljubezen je ali je pa ni ...

Ljubezen med zakoncema (partnerjema) je pa res ljubezen, ko sta nekako na "nivoju". Ko ni eden nad, drugi pa pod.
#40
miles gloriosus
0
Nov 06, 2014
Ko priznaje, pola mu se prašta.
A za drugu polovinu - ubija ga se!
#39
Ana Kos
0
Nov 06, 2014
Dajana, 31,
kajne, sedaj je jasno, da čisto ne drži," da Ana okoli razglaša, da je edino prav imeti samo enega partnerja."

Še nekaj:

Zdi se mi, da je tako, da včasih ponavljamo in ponavljamo neke napake ... dokler se ne naučimo pravilno.
Mislim, da če neka mama recimo nekaj naredi iz sebe, uredi svoje odnose itd, to potem lahko da tudi svojim otrokom.
Če ne naredi, čaka njene otroke več dela ...

Tako mislim ... tako čutim.

Zato: splača se delati na sebi ... kajti le tako naredimo največ tudi za otroke!
#38
Ana Kos
0
Nov 06, 2014
Štulič, grozljiva pesem ... :((((

Najlepša hvala za tvoje vrstice o sebi.
Vsak ne zmore, žal ...

Svoje delo vidim tudi v tem, da bi ljubi morda pravi trenutek vzpodbudila ... da bi poskusili ... da bi poskusili še ... da bi poskusili znova.
Da ne bi prehitro odnehali.

Žal so tudi situacije, ko je mogoče narobe ostati skupaj.

No, z vseh vrst zgodbami se srečujem pogosto ... in poudarjam, kako so določena dejanja potrebna, da bo v družinah lepo ...

Zato tudi pišem o tej tematiki.
#37
Dajana Babič
1
Nov 06, 2014
Ana <3
#36
Ana Kos
1
Nov 06, 2014
Dajana,
29, res je: vsaka situacija je nova, drugačna. Še isti človek ima različne situacije, kaj šele vsi ljudje ...
Res je pa tudi, da marsikdaj človek ponavlja enake napake ... če se ni nič naučil iz njih ...
Zato marsikdo ne prebere prav dosti ... ker tak, kot je, išče podobnega človeka, kot ga je imel.
To je tisto, kar sem ti zadnjič omenjala ... knjigo Ženske, ki preveč ljubijo.
In so tudi moški, ki preveč ljubijo.
Ampak, kar je preveč, ni ljubezen.
Ljubezen ni metanje za človekom.
Ampak vsega tega kar avtomatsko ne vemo ... če imamo drugačne izkušnje v življenju ... in če nimamo "dobrih" vzorcev ... in sploh na nas vpliva mnogo stvari v času našega razvoja, rasti, zorenja ...

Dajana, če si razumela, da rohnim proti ljudem, ki imajo neko zvezo, pa se razidejo in spet poskusijo, potem nisme bila dovolj jasna ali pa ti ne dovolj pozorna bralka.

Ni dobro človeku samemu biti, je v 1. Mojzesovi knjigi, torej zelo zelo na začetku Svetega pisma. Kdaj že je človek to spoznal. Vsi hrepenimo po tem, da nismo sami.
In če človeku z nekom ne gre, je dosti razumljivo, da si poceli rane in potem upa, da najde kakšnega novega človeka ...
Ni sicer to enostavno ... In če so rane, se včasih zelo dolgo celijo.
Če greš v novo zvezo nezaceljen, ni lahko.
Partnerja sta si na nek način zdravilca, ampak ni dobro, če je potem eden od njiju tisti, ki mora stalno paziti in varovati itd drugega.

No, bom hitro nehala, poudariti želim le, da ni dobro, če kdo prelahkotno gleda na nova in nova partnerstva ...
in še en poudarek:
Absolutno sem proti, da ima nekdo več partnerjev/partneric hkrati.
Ja, absolutno sem proti.
Ne verjamem, da je lahko dobra zveza več ljudi ... še z enim - torej med dvema - ni vedno lahka ... Z več ljudmi bi bilo še teže ustvariti dobro globoko zvezo.
#35
Ana Kos
0
Nov 06, 2014
Azra,
še nekaj k 28:

To, ko kakšni ljudje govorijo, da ostajajo skupaj zaradi otrok, se meni zdi zelo narobe.
Če ne najdejo dosti drugih razlogov, potem to ni dovolj.
Mislim, da je dober razlog lahko predvsem, če onadva želita biti skupaj ... če verjameta, da to res želita in si zaupata, da bosta delata za to, da bo njuna zveza dobra.
Iz njune dobre zveze bodo rasli srečni otroci.
Če pa onadva ne bosta resnično bližnja, otrokom ne bo bolje, kot če sssta straša narazen ... ali celo slabše ...

Tako da ... spet podoben misli, kajne?

Te stvari sem zelo veliko premišljevala in tako se mi je izoblikovalo mnenje skozi mnoge pogovore v konkretnih situacijah.
#34
Azra .
1
Nov 06, 2014
Ana, si me nasmejala z moževim komentarjem. Tudi ta misel drži.
Jaz sem včasih shranjevala vse te razbite vaze in šalčke, od katerih se je delala sama krama po hiši. Zdaj vse to zavržem, imajo v trgovini tako lepe in privlačne-nove, pa še cena je sprejemljiva.
In ponovno bom ponovila: je ljubezen ali pa je ni. Vmesne poti ni.
Če se dva tepeta ni ljubezni! Pika!
#33
Pokaži več komentarjev
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2014-10-29 23:34:58 (Oct 29, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
januar 2020
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj