Ne vem

OddajAna Kos, dne 2014-10-13 ob 12:44:01



ne vem
zakaj
solze mi silijo
v oči
ko pred menoj
v duhu
si ti

polne
tebe
so
moje dlani
sanjajo
tebe
moje oči
tvoj čar
v meni
žari

včasih
ne vem
ali sem jaz
ali si ti

profileimage
Všeč mi je
2
Komentarji
26
Ana Kos
0
Oct 16, 2014
Štulič,
življenje je izpolnjeno z Življenjem. In to je temno, svetlo, težko, boleče, ljubeče, iskanje, hrepenenje, neskončno žalostno, kdaj tudi obup ... In če zvesto živimo, napolnimo svojo "čašo nesmrtnosti", ne glede na vse ... <3
#26
štulič ;)
0
Oct 15, 2014
Metamorfoziranje je vaku_umsko medčasje v duhovni rasti a hkrati oznanilo, da se je potrebno premakniti iz mrtve točke in se umakniti od ubijajoče življenjske rutine.

Solza ja, obup ne! Tak je ta svet... :/

Menda se še danes zgodi čudežna sprememba in boš znova zažgolela in tudi moji malenkosti vsaj za hip, napolnila srce z radostjo kot le ti znaš. ;)

https://www.youtube.com/watch?v=VoKhztfi_OY

France Preseren & Tomaz Pengov - Kam - YouTube

France Preseren & Tomaz Pengov - Kam TAGS: Tomaz Pengov V Nasmehu Nekega Dneva Drevo Generali Obisk V Neki Lozi Pegam in
#25
Ana Kos
0
Oct 14, 2014
Azra,
precej obtožb je bilo, nisem toliko mazohistka, da bi tam uživala v tem, kakor grdo so eni govorili čez mene. O meni. Se tudi lagali. Vem, motila sem jih, ampak način je bil grd.
Zdaj berem knjigo Me je strah (ali morda podoben naslov) Maruše Krese. Partizanska družina med vojno in potem skozi desetletja ...
Stvarno, realno, pomisleki, bolečine, strahovi ... kritičnost ...
Mekateri pa vedno znorijo, če se kdo pred Titom ne prikloni do tal, pa če morda kdo mara JJ, nekatere skoraj kap zadene ... pa jaz, ki maram celo Cerkev (ampak šimfači ponavadi sploh ne razumejo, kako jo imam jaz rada, saj jih v resnici nič ne zanima), sem itak neznansko motila ...

Poleg vidnih napadov so bili še pritlehni v ozadju.

Pa sem pobrala šila in kopita ...

Včasih kakšen prispevek dam tudi tja ... ampak nimam časa se oglašati na več koncih ...

Je pa tako, da se svet spreminja, vsi se spreminjamo ... Morda ni slabše ... le drugače je ..... Kakšne stvari pa opevamo zaradi nostalgije, pa morda v resnici ni bilo prej nič boljše, kot je zdaj ...
#24
Azra .
0
Oct 14, 2014
Ana, še vedno lahko prideš. Si tukaj in tam, kjer ti kakšen trenutek paše.
Pomembno je samo tisto, kar ti želiš.
Res je, da ni več tako kot je bilo. Tudi jaz pravim: škoda. Bilo nam je lepo.
Še vedno bi lahko bilo.
#23
Ana Kos
1
Oct 14, 2014
Dajana, zase poskrbim ... hm ...
No ja ...
#22
Ana Kos
0
Oct 14, 2014
Azra, jaz tudi, včasih bi šla kar tja ... Ampak tam ni več tistega, kar nas je tedaj družilo ... Škoda ...
#21
Dajana Babič
0
Oct 14, 2014
Vse, kar je potrebno je to, da poskrbiš zase. Virtualnež pa bo zase. :)
#20
Ana Kos
0
Oct 14, 2014
Dajana, kaj pa vem ...
Najbrž je kar normalno tako, da včasih človek ne vidi posebno dosti smisla.
Kolikokrat se vprašam ob marsičem, če je to in to vredno, da človek živi ...
In po drugi strani me včasih resnično razveseli in to za dolgo časa kakšen prijazen obraz pa kakšen stavek.
Ampak resnično največjo ljubezen pa najbrž človek pokaže, kadar zvesto služi temu, kar spozna, da je prav, pa čeprav ni videti, da bi kdo opazil ... bil kdo hvaležen ...

Ampak ob blogu si rečem, kako brez veze je se sekirat zaradi teh navidez resničnih stvari ... in včasih me je groza, ker se bojim, da marsikakšnemu virtualnežu resnično življenje beži mimo njega, ne da bi uspel zares živeti ...
#19
Azra .
0
Oct 14, 2014
Ana, res je bilo včasih pri nas na eD-ju zelo zabavno. Tudi jaz pogrešam tiste čase.
#18
Ana Kos
0
Oct 14, 2014
Zlobni, življenje je tole, kar praviš:
"Bitke so dan za dnem ..."
In prelepo je, kadar je morda dan oddiha.
Ali pa se je mogoče naučiti biti res srečen tudi sredi bitke?
#17
Ana Kos
0
Oct 14, 2014
Marija,
imam ogromno želja, kaj bi rada zapisala ... Pa jih pač ne zmorem.

Hkrati pa ... res je, da večkrat pogrešam odziv ... toliko, da vem, da je kdo opazil ... Včasih, drugje, na e-dnevniku je bilo tako živahno ... Tukaj ... Ja, preselila sem se, ampak ...

Po drugi strani je dejstvo, da je tako, kot je, morda najbolj prav ... Le pravega veselja nimam ...

Za lastno terapijo nisem nikoli pisala .... ali komaj kaj ... Bolj sem želela sporočati to, kar se mi zdi nadvse pomembno v življenju ...
Res, včasih sem resnično verjela, da morem spreminjati svet ... verjela sem, da lahko pomagam širiti resnično dobre ideale! <3
#16
Ana Kos
1
Oct 14, 2014
Franci, tebe pa objamem in tvojo pokojno ženo tudi <3
Veš, zadnjič sem govorila s Šlibarjem, bolniškim duhovnikom. J erekel, da ko gre zvečer mimo kliničnega centra in vidi razsvetljena okna, reče: "To je večna lučka! Kaže, da je Jezus tam!"
Kako močno mi ostaja spomin na vaju s tvojo ženo! <3
Zdaj imaš ženo najbolj otipljivo v svojih otrocih ... in v srcu je vedno s teboj!
#15
Ana Kos
0
Oct 14, 2014
Anka, ja, z božjim blagoslovom naj bo vse ... pa naj bo pisanje ali nepisanje.
Naj moje pisanje služi dobremu ... če se samo izgublja nekje, je potem balast, odveč ... po moje .... Potem je brez veze pisat, a ne?
Molim za razjasnitev misli.
BTB <3
#14
Dajana Babič
0
Oct 14, 2014
Ana... koristi tebi in koristi vsem nam :)

Ampak, včasih imaš vsega zadosti in rabiš pavzo.

Ali pa pozornost. Ali... odziv drugih.

Dobro veš, da smo se veliko od tebe naučili in da si nam veliko dala. :) Če pa rabiš pavzo, pa si jo vzemi. :)
#13
Ana Kos
1
Oct 14, 2014
Anamarija,
hvala za molitev zame!
Kar ne najdem se v vsem tem, kar imam za počet ... ure in ure posvečam delu, ki ga imam ...
Morda je pa vse to samo del življenja ...
Recimo, da naj zamahnem z roko in delam zvesto naprej, kar delam ... dokler se mi jasneje ne pokaže kakšna drugačna pot ...
#12
Ana Kos
1
Oct 14, 2014
Dajana, včasih se mi zdi zelo žalostno na tem svetu. Kdo bi vedel, kako in kaj ... Kam stopiti, da ne ranimo sebe ali druge ... Kako odpustiti, res odpustiti ... za vedno ...
Kaj delati, da morda celo čutimo, da naredimo kaj dobrega?
Kako se odločati, kadar poti niso jasne ....

Smisel pisanja.
Komu koristi? Sploh komu?
Je vredno?

Kaj pa vem ...
#11
Zlobni
0
Oct 13, 2014
Ne morem si misliti, kaj ti roji po glavi.
Točno vem kaj ta trenutek misliš ......................................... pššššššt, ne kukaj
( ta trenutek misliš, da ne vem kaj misliš)

Ana, razmišljaj še naprej, ne more škoditi, vmes nam pa še napiši doživljaje, brskanja in razglabljanja o biti ali ne biti.
Bitke so dan za dnem, zato se pa imamo, fino :-)
#10
M. H.
0
Oct 13, 2014
Ana,
tokrat so me bolj pritegnili komentarji.

Kar počneš, počni zase. Če te kaj obremenjuje, pa prespi, tudi s pisanjem je tako, vzemi ga kot terapijo. Včasih je terapija potrebna tudi večkrat na dan, včasih za zadostuje celo večdnevni premor, potem pa pride spet terapevtika do izraza.

Najprej jo usmeri vase, potem jo malce pokloni še vsem nam, ki te kdaj uspemo obiskati na tvojem blogovskem domovanju.
#9
Franci
0
Oct 13, 2014
Ana, pesem, ki je tudi za mojo dušo. Ne vem kaj je danes z menoj. Včeraj sem šel v UKC in bi kar zavil v 3. nadstropje...šel bom lahko le na grob
#8
Anka Klemenčič
0
Oct 13, 2014
Ana, so že druge napisale, ....lahko le rečem, da se strinjam! Če jaz vztrajam, ko me skoraj nihče ne bere, boš menda tudi ti, ko vsi tako radi beremo tvoja razmišljanja, razčlenjevanja.....pisanja.....le pogumno z božjim blagoslovom piši še naprej! BTB <3
#7
Pokaži več komentarjev
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2014-10-13 12:44:01 (Oct 13, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Tanka
(89)
Zaveza
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
december 2019
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj