Rad/a te imam

OddajAna Kos, dne 2014-09-07 ob 17:26:24

Od malega poznam svetopisemski odlomek o Jezusu, ki trikrat vpraša Petra, če ga ljubi. Vedno me je prevzel in prav tako so se me dotaknili Petrovi odgovori, da ga ima rad.
V tem ponavljanju je neko veličastje, nekaj posebnega, nekaj mogočnega.
Pomislim, kolikokrat jaz sama vprašam svojega moža, če me ima rad. In včasih mi ne zadošča en sam odgovor.
Včasih je tako lepo slišati: "Rad te imam!" A seveda je jasno, da besede same niso dovolj. Mora biti vsebina v njih, vsebina, ki jo doživljamo sicer v življenju.
A vendar so besede tudi lahko pravo darilo.
Besede pravi čas!



A v tem odlomku, ki bo sledil, je vsaj še nekaj, česar bi se rada dotaknila - ne gre le za ponavljanje, stopnjevanje, gre tudi za zaupanje ...
Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Hrani moja jagnjeta!«
Spet, drugič, mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce!« Tretjič mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« Peter se je užalostil, ker mu je tretjič rekel: »Ali me imaš rad?« in mu je rekel: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je rekel: »Hrani moje ovce!« /.../ »Hôdi za menoj!« (Jn 21,15-19)
Pred odlomkom sem rekla, da gre tudi za zaupanje. Zaupanje v vsej globini. Tudi za prepuščanje prijateljstvu.
Naj razložim:
Ko je Jezus svojim učencem razlagal, kaj se bo zgodilo z njim, ko jim je govoril o svojem trpljenju in smrti, mu je Peter vehementno izjavil: "Nikoli te ne zapustim!"
Jezus mu je rekel: "Preden bo petelin zapel, me boš ti trikrat zatajil!" (Lk 22, 31-34)
Po zadnji večerji je Jezus šel molit na Oljsko goro, strašno je trpel v sebi, saj ga je bilo strah tega, kar ga je čakalo. A učenci, ki jih je prosil: "Čujte in molite z menoj!" so spali. In kasneje, ko so Jezusa vojaki odpeljali, jim je Peter plaho sledil in skrivaj zunaj sledil temu, kar se je dogajalo pri velikih duhovnikih, Pilatu, Herodu ... in ko so ljudje rekli: "Ti si eden od njegovih učencev!" je trikrat zanikal!
In šele ko je petelin zakikirikal, se je zavedel svoje zatajitve ljubljenega Učitelja. (Lk 22, 54-62)
Zdaj, v tem odlomku zgoraj, mu je Jezus dal možnost popraviti tisto, kar se je prej zgodilo: Trikrat ga je vprašal, če ga ljubi, in Peter mu je pritrdil. Verjetno mu je bilo težko, toda moral je iti skozi to. In ko je tretjič odgovarjal, je rekel iz vsega srca: "Ti vse veš, ti veš, da te imam rad!"



Zaupanje med nami ljudmi? Se lahko kaj naučimo iz tega odlomka?
Kdaj zaspimo, ko nas prijatelj potrebuje?
Kdaj morda celo zatajimo prijatelja? Kljub temu, da ga imamo zelo radi, ga zatajimo - ker nimamo poguma, ker se nam ne da ukvarjati se z njim, ker ne vemo, čemu, komu bi dali prednost?
Včasih kdo izgubi moje zaupanje. Preprosto: ne zaupam mu več. Ponavadi ne v tem, da bi se skrivala pred njim ali kaj takega, pač pa tako, da bom svoje bisere bolj varovala in branila pred njim. Bom že pripravljena, da morda (spet) dobim udarec.
A če kdo želi spet dobiti moje zaupanje, si ga mora res pridobiti. Šele, ko imam več dobrih izkušenj, je mogoče zaupanje spet vzpostaviti. Če ne čutim srca tistega človeka, potem ostajam previdna in zadržana.
Tudi jaz zgubljam zaupanje pri drugih ljudeh? Ne vem. Vsekakor me kdo ne sprejme več, ko vidi, da sem (postala) drugačna, kot sem bila v neki njegovi predstavi.
Mnogo stvari med nami je mogoče urediti, če obe strani to želita.
Škoda je, velika škoda, če kuhamo zamere in se zapremo za vedno.
Zaupanje je nekaj zelo velikega, je velik dar. Obe strani potrebujeta, da vesta, da si (lahko) zaupata. Kot je potrebno ne le odpustiti, temveč - mislim - tudi dati vedeti, da smo odpustili.

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
12
Ana Kos
1
Sep 08, 2014
Hehe, Marija, fantje so " rožcah", punce imamo pa rade rožice! :D
#12
M. H.
0
Sep 08, 2014
Ta besedni kontekst vedno vežem na rože, dejansko, saj obožujem rože, vedno me spravijo v neko prijetnost, četudi ni čisto tako.

Mogoče pa je, da je razlaga tudi drugačna. Vsaj verjetno nekaj najde zase.
#11
Ana Kos
0
Sep 08, 2014
Marija, si pomislila kdaj, zakaj rožnata? Jaz sem profesorja slovenščine zasliševala! :D Pa ni vedel odgovora! ;)
Jaz pa mislim, da zaradi punčk! Saj veš, da fantki ne nosijo rožnatih očal, rajši "črno" vidijo, kot bi imeli "babje špegle"! :D
#10
M. H.
0
Sep 08, 2014
Tudi sama si zelo rada nataknem rožnata očala, kakor velikokrat rečem, tako je življenje veliko lepše.
#9
Ana Kos
0
Sep 08, 2014
Marija, zanimivo je s pisanjem.
Jaz mnogokrat, ko berem kakšen star zapis, natančno začutim vse tisto, kar se takrat čutila. Čisto v tisto padem.
Recimo, da sem znala dobro zapisati ... ali pa, da nisem ničesar prebolela ... Kdo bi vedel.
Zaradi takih spoznanj sem pred veliko leti nehala pisati dnevnik ... Da bi stvari lažje "šle" ...

Sicer pa ... mnogim stvarem se pa lahko smejem, kakšnim sem se že sproti, kakšnim sem se šele kasneje.
V resnici je v življenju mnogo smešnega - če si nataknemo "tasončnosmešna" očala. :)
#8
Ana Kos
0
Sep 08, 2014
VinKos,
včasih so besede vir nesporazumov, ampak mnogokrat je prav pomanjkanje iskrenih besed krivo, da se zgodi ogromno hudega med nami.

Dobre besede so kot kruh ... kot kruh, ki diši!
#7
M. H.
0
Sep 08, 2014
Ana, tok in tempo življenja je že sam po sebi več ali manj obložen z vsemi težavami in skrbmi ter z vso kramo minus predznaka.

Koliko pa je moči v človeku, pa je res vprašanje, da ga zna pogledati z druge strani, kjer domuje dobra volja in smeh. Včasih pomaga, če kakšno lepo ali manj lepo zgodbico zapišemo, jo za nekaj časa zapremo in potem z občutkom, ko se z zapisanim srečamo, poskušamo zaznati svoja občutja na tisti čas.

Na tak način je smeh kot na dlani, le priznati si moramo, da se znamo in hočemo smejati.
#6
Ana Kos
0
Sep 07, 2014
Laščan, najlepša hvala! :)
Jaz pa tako "pobožna"! ;)
#5
Ana Kos
1
Sep 07, 2014
Marija, ja, tvoj prispevek je vzvalovil PW-morje! :D
Sem imela tudi tebe v mislih pri pripravljanju mojega prispevka.
Delček razmišljanja k tvojemu.
Ko se lotim neke teme, se dostikrat odpira toliko novega!
...
Lepo je, če smo sproščeni, vedri, nasmejani ...
Res je pa tudi, da smo skupaj različni ljudje in da se kakšen ne smeje prav pogosto, da je na nek način bolj resen človek.
Na silo se smejati pa nima pomena, kajne!
Dobro je pa, če človek more priti do tega, da se kdaj posmeje, namesto da bi se jezil ali jokal ...
#4
VinKos
0
Sep 07, 2014
Nezaupljivež do visokih besed verjamem, da ni potrebe po njih,
kjer/ko se dogaja/jo. Morda za prepričevanje drugega in sebe,
a ko so pravi ljudje skupaj, bližnjost sije in žari - brez besed.
#3
Laščan Zlatorog
0
Sep 07, 2014
No ja, asociacija na naslov, preden sem šel brati tekst :)

Zoran Predin-Rad te imam - YouTube

Rad te imam, ker vem, da molis zame. Prosis svoj dobri duh, naj pazi name. Rad te imam, ker si mi dala sanje, noc polno
#2
M. H.
0
Sep 07, 2014
Bravo, Ana!

Sem naslov večkrat prebrala, ko sem ugotovila, da si ti podpisana.

Vidiš, vsaka stvar se zgodi z namenom. Tudi tista, ko sem jaz tako sproščeno napisala "pušvolovcem", pa je bilo toliko cirkusa zaradi tega.

Lepo, da si razpredla svoj odnos do teh besedic. Sicer s posebno zgodbo, ampak vseeno. Veliko lepše bi bilo, če bi bili bolj sproščeni, vedri in nasmejani.

Jaz vedno sanjam o nečem, kar nima realne osnove, ampak dostikrat pa nastanejo vsaj temelji.

Tudi zato je vsak od nas na svetu s posebnim razlogom.
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2014-09-07 17:26:24 (Sep 07, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Tanka
(89)
Zaveza
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
december 2019
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj