Vitamin L

OddajAna Kos, dne 2014-05-19 ob 09:10:17

Ste že slišali za vitamin L? Najbrž ne, ali pa le malokdo, saj se o njem ne učimo v šolah in ni vpisan v raznih tabelah!
To je vitamin Ljubezni, Lepote. Tisti, ki daje rastlinam doma in v domačem vrtu, na domači njivi veselje do rasti, do lepega in najboljšega razvoja. To je vitamin pozornosti, s katerim obdajamo svoje rastline.


No, tako nekako piše v eni brošurici, ki sem jo brala nekega dne na vlaku, ko sem potovala prav na - svoj vrt.
Brošurica govori o biovrtu, o lastni pridelavi hrane, vsaj nekaj gredic, če je mogoče.
Kakšno neizmerno vrednost ima ta hrana v primerjavi s tisto iz trgovine, ki morda ni zrasla niti v zemlji niti pod pravim resničnim soncem, temveč obsevana od umetne svetlobe in brez prsti.
Sploh pa ni bila obdana z ljubeznijo, ni doživljala nežnih dotikov prijaznih rok, ni doživljala tega, da bi jo kdo z veseljem in hvaležnostjo ošinil s pogledom ... ta zelenjava in to sadje pomeni proizvajalcem bolj ali manj samo - dobiček.

Teh stvari se jaz vse bolj zavedam, posebno še prav zadnja leta, morda 15, 20 let.
Leta in leta dela v lastnem vrtu, kultiviranje zemlje, kjer je bilo nekaj časa tudi odlagališče šare raznih sosedov (saj je bila zemlja, ki je sedaj naša, svoj čas nikogaršnja), tako da še zdaj izgrebem iz zemlje tube od zobnih past, ploščice od zdravil, zdrobjene delce stekla, žico, podplate od čevljev ..., vse to se počasi obrestuje. Vrt je vse bolj in bolj naš in živ.
Pred leti smo posadili samooplodni kivi, enega samega, in čez neakj let smo prvič obirali svoj kivi. Ko je prvič rodil kaki, smo pridelali res samo kakšnih deset sadežev, ampak saj sta drevesi šele začeli roditi. Poleg tega smo pridelali nekaj jabolk, morda za en zaboj. Ne prav veliko, vsa drevesa so še mlada, toda dovolj, da trgovinska jabolka ne pomenijo več posebne vrednosti. Edino orehi so od prej, stara, mogočna drevesa in orehe imamo sedaj le naše. In potico jemo, če smo dovolj pridni in nadrobimo orehe! In če jih kakšno leto ni, orehov namreč, jih pač ni, bo pa drugo leto bolje!
Vedno bolj vem in čutim, kako neizmerno vredno je to, kar zraste meni, kar zraste nam.
Naučila sem se uporabiti tudi marsikaj, kar je svoj čas pomenilo samo plevel. Zdaj vem, da je veliko plevela užitnega (npr. regačica) in da je marsikaj plevel samo v očeh izbirčnežev ali ljudi, ki rastlin ne poznajo.


Kivi - vidite majcen plodek?


In zdaj se vrnem spet k brošurici, ki sem jo brala na vlaku. Avtorica omenja valovanje v rastlini. Omenja to, da najbolj primerna hrana zraste res prav v okolju, kjer človek živi. (In ja, prav to govori tudi moj mož - in verjamem, da je res!) Pravi, da rastline, rastoče blizu morja, razvijejo tudi nekakšno zaščito do zelo močnega sonca, in človek, ki živi tam in je tisto hrano, tudi z rastlino dobi zaščito pred premočnim soncem.
Prav tako rastline, ki zrastejo v zelo suhem zraku, vsebujejo snovi, ki jo ščitijo pred presuhim zrakom ... in to preko ratline, preko hrane dobi tudi človek.

Pa sem spet v svojem vrtu. Res je, vedno bolj čutim, kako neizmerno vredna je hrana z našega vrta. Pa kaj potem, če je marsikaj majhno in drobno? Nič hudega.
In če sklepam po tem, kar je pisalo, ko sem raziskovala agrume, namreč da vsebujejo ekološko pridelani agrumi veliko več vitaminov kot neekološko pridelani, potem zagotovo isto velja za rastline iz domačega vrta. Ni vse v množici in velikosti listja, v ogromnih glavah solate, v strašno velikih bučah ... Bistvo, zdravje samo, je dostikrat skrito znotraj ... in je kot zdravilo, niso potrebne ogromne količine, temveč majhne, a nabite z živim.

V brošurici tudi piše o tem, kako včasih bio pridelki nimajo več velike vrednosti, če je za njimi dolg trasport. Logično, kajne?
Tako da vse bolj in bolj govori za to, da dajemo prednost domačim stvarem ... in če že nimamo lastne gredice, dajmo prednost "sosedovim" rastlinam ... Ne tistim iz daljnih tujih krajev.
Pri nas kupimo banane res le izjemoma. Tudi ni mogoče razumeti, da so banane poceni (čeprav potujejo zelo daleč in jih skladiščijo cele mesece), marsikdaj so cenejše od slovenskih jabolk. Kako je to mogoče? Pač ne bi smelo biti tako.

Tudi korito na oknu - in v njem peteršilj, drobnjak, bazilika, timijan, rožmarin in še kaj - nam prinaša vitamin L. Z našo ljubeznijo in pozornostjo do teh rastlin ga bo v domačem koritu tudi kar nekaj. In tako obogatimo tudi sebe. Nekatere od teh rastlin, kot npr. rožmarin in lavanda, tudi preganjajo mrčes in tako je še dodatno dobro imeti kaj tako človeku prijaznega na oknu.

sivka - lavanda

peteršilj

zelena

bazilika

majaron

O vitaminu L sem brala v brošurici Moj biovrt, ki jo je pripravila Mojca Sušnik Klemenčič, urednica revije Rože in vrt.

.

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/94121/strupi-v-olupkih-agrumov-res-samo-v-olupkih

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
8
Ana Kos
0
May 20, 2014
Vlatka, kajne, domače ima okus in barvo doma ... In diši po domačem soncu ... In ima vibracije doma.
Zato - verjamem - je najbolje tisto od doma!
#8
Vlatka Kozlovič
0
May 20, 2014
Ana,

a sem ti jih? lepo. Sem že pozabila.

Ja, vse te čaje nabiram sama, jih sušim, shranjujem...res, vse z ljubeznijo. In imajo res drugačen okus kot kupljeni. Prav zaradi vložene ljubezni.
#7
Ana Kos
0
May 20, 2014
Vlatka, spomnila si me na tvoje čaje, ki si mi jih dala, tako lepo spravljene v vrečkah! :)
Z ljubeznijo so bili nabrani in shranjeni ...
#6
Vlatka Kozlovič
1
May 19, 2014
Ana,

ga ni čez domači vrt!

In vedno je najboljše, kar sam človek pridela, ker dela z ljubeznijo.

(P.S. Zato imajo ljudje radi moje pridelke....)
#5
Ana Kos
0
May 19, 2014
Anka, meni ne gre v glavo, da bi bilo posebno zdravo jesti ne vem kaj z drugega konca sveta.
Po moje v resnici hrana zraste v ožjem krogu. Jaz nekako sprejemam hrano iz Slovenije in potem še iz okoliških držav. Izjemoma še kaj od dlje. Npr. cimet. :) O, bi ga posadila kar na svojem vrtu :)
#4
Ana Kos
0
May 19, 2014
VinKos, res: inteligenca narave je sijajna. Resnična. Pristna, neizumetničena.
Ko naravo zares vzljubimo, nam služi ... na nek način.

P.S.: Nikakor pa to služenje ne pomeni, da jo izkoriščamo v grobem pomenu besede.
#3
Anka Klemenčič
0
May 19, 2014
Ana, kako prav imaš....doma pridelano z ljubeznijo ima povsem drug okus, kot kupljeno v trgovini....in nihče me ne bo prepričal, kako zdravo se prehranjuje, če je le zelenjavo, pa le to kupuje v trgovini, pa naj bo na njej še tako velik napis BIO !!
#2
VinKos
0
May 19, 2014
Posvečajmo se stvarem, ki nas obkrožajo in hranimo se z njimi, -
z rastlinami in ljudmi! Učimo se dosmrtno o za nas užitnih
rastlinah v naravi, tam si izberejo same najprimernejšo
podlago oz. sploh ne poženejo na neprimerni - ali pa
kmalu propadejo - inteligenca narave je sijajna!
#1
Ana Kos
Ana Kos
Objavil/a 2014-05-19 09:10:17 (May 19, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Punčka
Sredi noči
Zakaj je breza bela?
Jezus je vstal - a še ni?
Mrhovinarji na kosovcu
Pod plazom
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Biseri
(169)
Zaveza
(89)
Tanka
(89)
Hospic
(21)
Psalm
(17)
Rožce
(13)
Film
(3)
IŠČI PO ARHIVU
februar 2020
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
242526272829
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj