Nova sramota za Slovenijo; Nemški mediji poročajo, da naša država ostaja med najbolj koruptivnimi državami v Evropi, pred nami le Grčija, Ukrajina, Hrvaška …
29. 8. 2017, 0:50
87
Foto: EPA: Slika je simbolična.
Nemški mediji so pred kratkim objavili študijo agencije Ernst & Young GmbH., ki razkriva, da je Slovenija po koruptivnosti še naprej izjemno visoko med evropskimi državi; če je bila po deležu koruptivnih menedžerjev leta 2013 celo na prvem mestu v Evropi in celo pred afriškimi državami, kot sta Kenija in Južna Afrika, je zdaj zgodba dokaj podobna, saj so se na starem kontitentu slabše odrezale samo še Ukrajina, Slovaška, Grčija, Hrvaška in Madžarska. Agencija je sicer do rezultatov prišla tako, da je izvajala raziskavo med posameznimi podjetji, v Sloveniji pa je kar 74 odstotkov vseh podjetnikov soočilo z zaznavanjem koruptivnosti v poslih. Za primerjavo; v Ukrajini je takšnih podjetij 88 odstotkov, na sosednjem Hrvaškem in v Keniji pa denimo 79. V državah zahodne Evrope je takšnih podjetij samo 33 odstotkov. O razlogih, da se je Slovenija znova znašla v tako sramotni družbi, smo se pogovarjali s priznanima ekonomistoma, bivšim gospodarskim ministrom Matejom Lahovnikom iz Ekonomske fakultete, in Anžetom Burgerjem iz Fakultete za družbene vede.
Po mnenju Anžeta Burgerja je Slovenija po zaznani korupciji v gospodarstvu tako visoko, ker proces tranzicije iz planskega v tržni sistem še ni končan, tako kot to velja tudi za ostale države na vrhu lestvice (Ukrajina, Slovaška, Hrvaška). Še vedno imamo namreč relativno nizko učinkovit pravni sistem, zlasti na področju gospodarskega prava.
Preberite še: Chuck Norris spet premagal smrt in preživel dva srčna napada
“Tretji razlog je ogromno neposredno in posredno vpletanje države v ekonomijo preko državnega lastništva gospodarskih družb in preobsežne javne porabe. Javnost v zadnjih letih spremlja tudi vrsto odmevnih primerov gospodarskega kriminala in korupcije, ki jih je naplavila gospodarska kriza. To povečuje ozaveščenost in občutljivost posameznikov na to patologijo, kar morda vpliva na povečano subjektivno zaznavo pojava,” opozarja Burger. Korupcijo bi po njegovem lahko zmanjšali s privatizacijo, boljšim nadzorom porabe javnih sredstev, zahtevo po osebni odgovornosti javnih oseb, povečanjem transparentnosti javne porabe, zmanjšanjem nepotrebne birokracije, decentralizacijo, reformo pravosodja, zmanjšanjem tržnih monopolov in še večjim medijskim pokrivanjem tega problema.
Foto: Nova24TV. Graf prikazuje odstotek zaznane koruptivnosti v različnih državah Evropske unije in sveta.
Politične elite obvladujejo polovico denarnega toka, ki ga ustvarijo največja slovenska podjetja
Matej Lahovnik pa izpostavlja, da ima Slovenija med vsemi članicami EU največji delež državne lastnine v gospodarstvu. Po njegovih besedah politična elita preko organov upravljanja SDH in DUTB tako posredno obvladuje polovico denarnega toka, ki ga ustvarijo največja slovenska podjetja: “Če k temu prištejemo še vsa javna naročila države, lokalnih skupnosti, različnih javnih podjetij in javnih zavodov, ugotovimo izjemen vpliv politike na gospodarstvo. Velik vpliv politike na gospodarstvo na eni strani in povsem neučinkovito pravosodje, da bi hitro in učinkovito sankcioniralo gospodarski kriminal na drugi tvorita odličen humos za korupcijo in klientelizem. Neodvisne raziskave kažejo, da podjetniki to tudi zaznavajo kot velik problem pri poslovanju. Slovenska družba je zaradi vsesplošnega »vsegliharstva« in občutka, da tako ali tako ni pravega epiloga, postala tudi zelo neobčutljiva na koruptivne prakse. Veliko ljudi ima občutek, da je večja verjetnost, da bo koruptivnemu direktorju državne družbe padel avion na glavo kot pa, da bo pravnomočno obsojen zaradi gospodarskega kriminala.”
Foto: FDV. Profesof na Fakulteti za družbene vede, Anže Burger.
Zanimiv in zgovoren je tudi nedavni primer, ko javni uslužbenec mariborske Geodetske uprave ni izgubil službe v javni upravi kljub temu, da je bil zaradi prejemanja podkupnine obsojen na nekajmesečno zaporno kazen.
“Pri tem ne smemo zanemariti, da je tretji vzvod, ki ga ima politika podeljevanje različnih koncesij izbranim podjetjem. Razna tranzicijska omrežja, ki svojo poslovno uspešnost gradijo na povezavah med politiko in gospodarstvom, imajo tako odlično podlago za svoje delovanje. Ta omrežja dejansko obvladujejo državo, stroške njihovega delovanja pa dejansko plačujejo vsi davkoplačevalci bodisi v obliki višjih davkov, prispevkov, trošarin ali pa v obliki višjih cen javnih storitev,” še opozarja profesor iz EF Ljubljana.
Foto: STA. Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister v času Pahorjeve vlade.
Negativna selekcija podjetij; napredovanje bolj odvisno od politične podobnosti, kot od strokovne sposobnosti
V poosamosvojitvenem obdobju imamo veliko primerov podjetij, ki so zacvetela na podlagi poslov iz pridobljenih koncesij ali pogodb z (para)državnim sektorjem ali pa s podjetji, v katerih ima politika odločilen vpliv na upravljanje. “Spomnimo se samo podjetja v nenavadnih okoliščinah nedavno umrlega Roberta Rotarja, ki je za državo izdelovalo povsem nepotrebne nalepke za tehnične preglede. Najbolj problematično je, da se je takšen način poslovanja v obdobju tranzicije uveljavil kot nekakšen slovenski “business as usual” oziroma kot prevladujoča logika iskanja poslovnega uspeha. Po drugi strani pa seveda takšna pravila igre povzročajo tržne distorzije in izkrivljajo enakopravno tržno konkurenco, posebej med malimi in srednjimi podjetji,” še meni Lahovnik. Posledica je negativna selekcija, tako med podjetji, kakor tudi med kadri v teh podjetjih, saj je napredovanje pogosto bolj odvisno od politične podobnosti kot pa od strokovne sposobnosti.
Lahovnik meni, da če želimo presekati s starimi neučinkovitimi tranzicijskimi vzorci upravljanja, bi morala država storiti vsaj troje: z reformno pravosodja vzpostaviti učinkovit pravosodni sistem, tako da bi bilo vsem zagotovljeno pošteno in predvsem neodvisno sojenje do pravnomočne odločitve v razumnem roku, ki bi bil primerljiv s tistim v Avstriji in Nemčiji. Prav tako bi morala država zagotoviti delovanje politično neodvisnih regulatorjev trga in z dejanskim umikom države iz gospodarstva odpreti Slovenijo tujemu kapitalu, idejam in ljudem.
L. S.
Aug 30, 2017