Pred nekaj dnevi me je pošteno pogrela novica, da so mariborski neonacisti pretepli lokalnega umetnika; zameril se jim je, ker ... ker pač je. Drugačen od njih. Drugačnost pa takšni frajerji sovražijo iz dna srca, saj jih opominja na vse, kar sami ne zmorejo biti. Vedno bodo ostali ujetniki lastnih
V zadnjih letih se je razvila prava industrija motivatorjev, ki naj bi ljudem pomagali doseči zadovoljstvo na delovnih mestih. Pa jim v utrujene duše vbijajo floskule o sproščanju, jih učijo meditirati, razlagajo o spoštovanju sodelavcev in delitvi najglobljih občutkov. Žal ubogemu slušatelju na dol
Pred prazniki sem šel po službeni dolžnosti v dom za starejše. Po svoje je žalostno, lahko bi bil šel tudi kar tako. Ampak te ustanove so me vedno plašile.
Ni več dom, toda tiste stene so mi ljube. Na njih še zmeraj visijo slike nekoga, ki je nekdaj bil jaz. Nasmeh, ki ga več ne premorem. Kuhinja še diši po nedeljskih kosilih. Postelja še pomni krivino mojega mladega telesa. Na policah čakajo knjige, kasete in igrače. Zaman. Tiste stene so mi ljube, to
Stari dobri januar. Nikoli ne zataji. Vročina in kašelj sta prišla točno, kot če bi ju naročil prek kataloga. Goltam nalgesine, pijem ingverjev sirup in hrepeneče srepim skozi okno. Pritoževati pa se ne morem. Kaj pa ti je takale virozica. Pride, opali in izgine. Vmes pa človeka malo postavi na real
Starhovlada oberkrajnerske glasbe je na vrhuncu. Radijske postaje so obsedene z 'vižami' in harmoniko. Nacionalka ima fetiš na irharice in avbe. Moji živci pa trpijo. Pa nisem neki mestjanarski pobalin in menda tudi nisem neki čistun. Toda kar je preveč, je preveč. Družba, v kateri lahko tovrstna 'u
Z vseh strani trobijo, da smo letos v Cankarjevem letu. Kar je seveda treba 'počastiti' s poplavo vseh mogočih cankarjanskih klišejev in avtorasizma, ki ga pripisujemo največjemu med slovenskimi pisatelji.
Pred nekaj dnevi se je pripetilo, da so me med delom zmotili nenavadni zvoki. Ravno ko sem najbolj napenjal možgane, so priplavali do mene in mi razžrli koncentracijo.
Skoraj vsak dan poslušam o rekordni gospodarski rasti. Grafikoni kažejo v nebo, institucije tekmujejo med seboj, katera bo izdala bolj optimistično napoved. Fino in fajn, ne rečem. Toda kaj, ko večina državljanov od tega nima kaj dosti.
Verjetno je ni bolj odgovorne vloge, kot je materinska. Kot nosilka primarne socializacije je mati tista, ki odločilno oblikuje osebnost otroka kot bodočega odraslega. S tem pa neposredno tudi oblikuje svet. Zato človeštvo že od svojih najbolj ranih začetkov časti materinstvo, pri čemer je kult mate
Verjetno je ni bolj odgovorne vloge, kot je materinska. Kot nosilka primarne socializacije je mati tista, ki odločilno oblikuje osebnost otroka kot bodočega odraslega. S tem pa neposredno tudi oblikuje svet. Zato človeštvo že od svojih najbolj ranih začetkov časti materinstvo, pri čemer je kult mate
Ena od značilnosti sodobne družbe je naraščanje števila ljudi, ki ne želijo odrasti. Večni mladeniči in mladenke bežijo pred odgovornostmi in čakajo razsvetljenje, ki naj bi jih dvignilo nad domnevno vulgarne zahteve okolja. Seveda do tega preboja nikoli ne pride, posledice tovrstnega nategovanja pa
Ena od značilnosti sodobne družbe je naraščanje števila ljudi, ki ne želijo odrasti. Večni mladeniči in mladenke bežijo pred odgovornostmi in čakajo razsvetljenje, ki naj bi jih dvignilo nad domnevno vulgarne zahteve okolja. Seveda do tega preboja nikoli ne pride, posledice tovrstnega nategovanja pa
Pred nekaj dnevi sem se prvič srečal z mariborskim humanitarcem Borisom Krabonjo. Razlagal mi je o ljudeh, ki se v stiski obračajo na njegovo društvo Up-ornik.
Pred nekaj dnevi sem se prvič srečal z mariborskim humanitarcem Borisom Krabonjo. Razlagal mi je o ljudeh, ki se v stiski obračajo na njegovo društvo Up-ornik.
Že dolgo je, kar sem pisal o gospe Mariji. O drobni in plašni stari ženski, ki venomer čisti in pospravlja okoli bloka, četudi še komaj hodi. Njena zgodba – ali bolje rečeno, slutnja zgodbe – se je dotaknila kar nekaj bralk, ki ste ji želele pomagati. Zato je prav, da spet napišem par vrstic o njej.
Spet je tukaj mednarodni dan čevapčičev in kotletov. Na papirju je prvi maj sicer praznik delavskih pravic, v praksi pa je pravic in tudi delavstva tako malo, da na to ne pomisli nihče.
Za vikend sem naredil eno od treh nujnih reči, ki jih menda mora človek opraviti v svojem življenju. Posadil sem drevo. Pravzaprav tri. Ciniki se bodo posmehovali, toda cinik drugega niti ni sposoben. Kot drevo šumi in daje senco, ker drugega ne zna. Zato bom med cinizmom in drevesom vedno prisluhni
Če želite res razumeti slovensko družbo, uporabljajte prevoze.org. Gre za preprosto spletno stran, na kateri ljudje, ki imajo prostor v avtu, pred odhodom v določen kraj objavijo oglas, s katerim iščejo sopotnike.
Že pred časom sem obveljal za političnega levičarja, kar me strašno veseli. Pomeni namreč, da so se moja osebna prepričanja vsaj deloma ujela s stališči določene politike. In preden me obtožite, da sem zgolj razvajeni malomeščanski častilec Marxovega blebetanja, vam naj razložim, kako sem prišel do
Sedela sva na terasi in čakala na pico, ko je pristopila. Že od daleč sem jo videl, kako se smuka med mizami, in pomislil sem: »Ne že spet ...« Iz nekega razloga me namreč razni žicarji in mormonski misijonarji preprosto obožujejo in praviloma me napadejo, kakor hitro se prikažem med ljudmi.
Sedela sva na terasi in čakala na pico, ko je pristopila. Že od daleč sem jo videl, kako se smuka med mizami, in pomislil sem: »Ne že spet ...« Iz nekega razloga me namreč razni žicarji in mormonski misijonarji preprosto obožujejo in praviloma me napadejo, kakor hitro se prikažem med ljudmi.
Ob histeriji s prihodom turškega zvezdnika tevenovele Moja boš sem se spomnil svoje žajfaste faze. Bil sem še otrok, ko me je premamila ameriška serija Santa Barbara, ki so jo v davnih devetdesetih predvajali na hrvaški televiziji.
V zadnjem obdobju je okoli mene razpadlo več partnerskih zvez, ki so navzven delovale dodobra utečene. Po več letih so preprosto ugasnile, nekega dne ni šlo več dalje. Toda tako je pač s temi rečmi. Vsak odnos je potovanje in kljub najboljšim nameram nikoli ne veš, kam te bo pripeljalo.
