Članek
KO OBSEDENI OD POHLEPA, NE ČUTIJO TRPLENJA IN NE SLIŠIJO OTROKOV JOK, KI PROSI LE JESTI IN TOPLEGA Z
Objavljeno Feb 03, 2015


							Žalostno, toda zelo resnično, da se prav v ljudeh, ki jim je sreča naklonjena in so postali premožnejši, na bilo kak način, pošten ali nepošten in katerim so oči uprte samo še v kapital in prestiž, ne porodi zamisel, da bi to srečo delili z drugimi. Z vsemi štirimi rovarijo, kopljejo in se zaganjajo samo še za dobičkarstvom in nikoli jim ni dovolj. Taki ljudje, niso nikoli pripravljeni deliti, postanejo samovšečni, brez obžalovanja, da so morda storili komu kaj slabega, so brez kančka milosti in brez dobrohotnosti. Nikoli se jim ne posveti želja po radodarnosti in usmiljenju do sočloveka. Do ljudi, ki so v stiski ali do otrok, ki še ne poznajo prihodnosti, temveč samo sedanjost.

Ta deček na sliki si verjetno zamišlja, da je pač tako življenje in s tako usodo se je tudi sprijaznil. To je morda za njega samoumevno, normalno, ko vsaki dan trpi od lakote in je v pomanjkanju vsega tistega, kar je določenim v vsakem trenutku na dosegu roke. Kaj pa, če ta deček živi v družbi ljudi in otrok različnih slojev in lahko opazuje druge otroke, svoje vrstnike, ki niso v pomanjkanju in so srečni, ker imajo vsega dovolj, tudi hrane? Kaj če se je za njega pričela krvarija takega življenja tek pred nedavnim, tako kot za marsikaterega naših slovenskih otrok? Kaj mislite, kaj se poraja v tej mali otrokovi glavici in njega dušici, veliko nas ve, mnogo preveč pa je tistih lakomnežev, kapitalistov, koruptivnih hijen, ki tega ne znajo čutiti in so brezsrčni. Veliko med njimi je takih, ki namerno in brez čustvovanja preslišijo krike in jok lačnih otrok. Ob takem spoznanju postanejo slepi, gluhi, so pa zato bolj samovšečni, polni nadutosti in prezira na take žalostne podobe in sence tistih, lačnih in ubogih. Take so realnosti mnogih pri nas, morda samo vrata do naših vrat, morda le za korak od nas, meji debela stena nas, morda že jutri, ta grenka usoda, obišče tudi nas.

Ob tem zapisu, bi želel opozoriti prav tiste, ki ste nam uničili to državo, jo pokradli in na račun državljanov in države obogateli, spravili v obup in v lakoto veliko slovenskih družin, pahnili na sam rob preživetja, spravili veliko ljudi na drugi svet. Se morda ne zavedate, da so nekateri od teh ljudi, bili morda vaši nekdanji kolegi, sodelavci, sosedje prijatelji, sodržavljani. Vam je zaradi vašega pohlepa mirna duša, lahko zaspite, se naspite, če vam to uspeva, potem ste brez srca, brez vesti in vaša duša je prodana le samemu satanu. Sramujte se, da obstajate, če vam to ne bo uspelo, bo vašim otrokom in za vse vaše grehe bodo trpeli oni ali vaši vnuki. Dobro se vrača z dobrim, slabo pa s slabim, a vedno je pravici zadoščeno, kajne? Vi vsi, ki ste tako hudo pobožni, bi ja to morali vedeti, kajne???
Zapis: romano r.