Galerija slik
Dr. Robert Oravecz, njegov protest, psihiatrična stroka in moja satira

12. februarja sem gostoval - skupaj s sogiralko "Monico Bikinsky" - na Ptuju. V razprodani dvorani je bilo res "bombastično", smešno ... S tole duo tregikomično satiro pač "žagam(a)" ... In potem ... moj menažer dobi "jezno pismo" nekega "užalejenca" po imenu Robert Oravecz. Menažer to pismo meni prepošlje, jaz pa gospodu, za katerega se je izkazalo, da je psihiater vljudnostno odpišem, da gre pač za odrsko satiro in da se na nek opravičujem, če se on osebno zdi prizadet ... A ta tip meni odpiše zelo na dolgo in na široko, svoj odgovor in potem tudi mojega vehementno objavi na svojem FB profilu/zidu. In jaz sedaj to njegovo pismo (skupaj z mojim) v malce preglednejši obliki objavljam tule.

Začelo pa se je z njegovim protestnim pismom mojemu menažerju (17. februar 2016).

Pozdravljeni, predstavo sva imela nesrečo ogledati na Ptuju. KATASTROFA. Vodeb je evidentno osebnostno motena oseba ki zlorablja psihoanalizo za samopromocijo. Psihoanaliza nima nič opraviti s tem, kar on uprizarja, vendar nepoučeni ljudje tega ne morejo vedeti. Na žalost. Psihoterapijo, ki je itak še v povojih na slovenskem podeželju predstavlja v izredno neustrezni, za javnost zastrašujoči luči. Njegov odnos do predstavnikov akademske skupnosti je žaljiv in poniževalen.
Ustanova, ki propagira kulturo bi morala biti zadržana do takšnih vsebin. Prav presenetljivo, da ga še nihče med tistimi, ki jih omenja z imenom in priimkom  ni tožil. Pri tem ne gre le za moje skromno mnenje, ampak za mnenje večine gledalcev – izobražencev, ki so si ogledali predstavo na Ptuju.
                       Lep pozdrav: Doc. dr. Robert Oravecz  dr.med. spec. psih. psihoterapevt  
Moj vljudnostni odgovor se je glasil (18.februar 2016):
Spoštovani! Na Ptuju ste gledali odrsko satiro z naslovom:
"Lepotica in psihoanalitična zver"
Scenarij: Roman Vodeb
Ražija: Roman Vodeb
Glavne vloge: Sigman Frojdeb (Roman Vodeb), Monica Bikinsky (Monika Jekler)
Kaj vas sedaj moti?! Lahko se name obrnete.
LP Roman Vodeb
In potem si je tip dal še isti dan sadističnega duška (kot da bi bil z menoj v negativnem kontratransferju) (18. februar 2016):
Pozdravljen,  ominozen mail je bil namenjen organizatorjem in ne vam osebno, saj se mi zdi, da bova težko vzpostavila kreativen dialog. Sem se pa čutil dolžan seznaniti organizatorje s svojimi opažanji po predstavi na Ptuju.
Ker pa ste me vprašali kaj me je motilo na predstavi, bom vam povedal.  Predstava je deklarirana kot "odrska satira". Če bi dva usposobljena igralca uprizorila odrsko satiro, ki ste jo napisali in zrežirali, bi imel odnos do predstave kot umetniškega dela. Bi mi bil všeč ali ne, bi bilo odvisno od estetskega doživetja uprizoritve.  Na koncu predstave ste tudi uradno deklarirali, da niste igralec, temveč "da je to bilo to, kar ste". Torej ste deklarirano igrali sebe. Sebe, kot "psihoanalitika".  Moj problem je najbrž, da ne znam pravilno interpretirati pojem "teoretskega psihoanalitika".  Če govorite o tem, da ljudje hodijo k vam in govorijo o spolnih zlorabah in seksualnih težavah, potem se sprašujem, kje se konča teoretska psihoanaliza, ki lahko tolmači družbene pojave in publicira neki pseudoznanstveni diskurz, in kje se začne nekaj, čemu rečemo psihoanalitična praksa? S svojo odrsko satiro ste hote ali nehote ustvarili predstavo o tem, kako zgleda ura pogovora pri psihoanalitiku.   Tega ne morete zanikati. Se namreč deklarirate kot "psihoanalitik", ki igra sebe, torej uprizarja psihoanalitika med svojim delom. Uporabljate arhaične psihoanalitične termine in koncepte iz začetka 20. stoletja,  močno izpostavljate seksualno plat človekove in psihoanalitikove duševnosti. Ob tem delujete izrazito in čisto po nepotrebnem vulgarno, mestoma obsceno, erotizirano v odnosu do pacientke oz. so-igralke. (Eni so že po 10. minutah zapustili predstavo, prav zaradi tega.) Gledalcem, ki  se še najbrž  nikoli niso srečali s psihoanalitikom ali  s tem, kako psihoanaliza ali psihoterapija deluje, uprizarjate nekaj. Nekaj, kar je povsem izven kulturnega konteksta in zeitgeist-a.  Ponujate srhljivo  zmaličeno ogledalo nekega poklica, ki  šele zdaj vdira v slovenski prostor, predvsem na podeželju, kjer se še mladi ljudje s srednješolsko izobrazbo sprašujejo o tem, kaj je psihoterapija. O ljudeh, ki naj bi bili vaši klenti ali kaj jaz vem kaj, govorite poniževalno, kot o predmetih, neumnih bitjih, ki ne vidijo niti do vrha svojega nosu. Kot psihotravmatolog najmanj dva desetletja delam z zlorabljenimi ženskami in verjemite mi, da stavek, z odra, iz ust deklariranega izobraženca -"psihoanalitika", da "ŽENSKE ŽELIJO BITI POSILJENE" poči v duši zlorabljenih žensk, kot bič. Pa tudi v glavi moških, ki še živijo v 19. stoletju. Oprostite, vendar so takšne izjave  katastrofa.  Predstavljajo dejanje proti človekovem ponosu in človekovim pravicam, ki naj bi veljale v naši družbi. Relacijo med storilcem in žrtvijo ponovno postavljajo na glavo. Sicer pa, zaničevati drugače misleče intelektualce, ki jih omenjate  z imenom in priimkom, v njihovi odsotnosti in ob njihovi nezmožnosti da bi se branili,  zagotovo ni dejanje vredno nekega intelektualca, ki je prisoten v javnem življenju. Dejstvo, da gre za odrsko uprizoritev, vas ne rešuje pred tem. Če ste "psihoanalitik" (to besedo dajem med narekovaje, ker menim, da nekdo lahko postane psihoanalitik, če absolvira lastno terapevtsko izkušnjo, se poglobi v psihoanalizo, kot jo  danes pojmujemo in če opravi nekaj sto ur supervizij in predvsem če ga psihoanalitična skupnost sprejme kot enakopravnega člana) potem se morate zavedati svoje človeške in intelektualne odgovornosti do soljudi, ki jim posredujete določena sporočila. Seveda, to zahteva določeno mero kritičnosti oz. uvida v lastna doživljanja in morebitne prizadetosti. Na žalost je to kvaliteta tistih, ki so dejansko usposobljeni za terapevtsko delo, ki ga opravljajo in znajo za to prevzeti tudi polno odgovornost. Ste populističen. Poskušate zajahati val neo-konzervativizma, ki definitivno razrašča v naši družbi. Mogoče iz maščevanja, kaj jaz vem. Psihoanalitiki bi najbrž hitro prepoznali v vašem nastopu potrebo po  narcisističnem razširjanja svojega Ega na svet okoli sebe. Čeprav je vaš nastop le odrska predstava, postaja del konzervativnega družbenega diskurza. Morate se zavedati odgovornosti, ki iz tega izhaja. Že kot intelektualec in "psihoanalitik" če že drugače ne.                     Lep pozdrav: Robert Oravecz
Moje pismo - ki ga je dotični seveda tudi že prilepil na svoj FB-zid (brez mojega soglasja), se je glasilo takole:
Vas ne moti predstava - vas motijo čisto druge stvari (pri meni). Ste pa eden od redkih, ki se ni krohotal na predstavi ... K meni so po predstavi prihajali psihiatri (lahko bi vam naštel imena), ki so mi čestitali. Jasno, da vam, ki predavate na USF (in Možini, pa tudi Srpakovi) predstava ni po volji ... Ker: psiho-stroki včasih res natikam oslovska ušesa - to kar se greste včasih psihiatri (ali pa ego-(razvojni)psihologi, presega vse meje dobrega okusa. Barbka Špruk opravlja svoje delo (kljub temu, da je v maniji). Psihiatri se konceptualno napačno lotevate mnogih pacientov. Namesto, da bi se pogovarjali, jih filate s tableti. Ste gospodarji svoji "sužnjev". "Borka" Barbka Špruk opravlja svoje poslanstvo. Jaz pa svojega. 100.000 levičarjev sem prepričal (že drugič), da otrok rabi očeta in mamo! Možina pa pravi, da sta najboljši starševski tandem dve mami. Ko jaz to slišim in ko slišim, da na USF perete možgane študetnom na tak način ... se meni meša. In odrska duotragikomična satira je edini način, da tej norosti jaz naredim konec. Vsaj poskušam, ker je to moja moralna dolžnost. Ljubica Marjanovič Umek pojma nima o čem govori. Martina Srpak je tudi vojak levega feminizma ... Jaz delam dobro delo ... In če bi vi videli, kaj jaz v resnici delam, ko pridejo mene ljudje fehtat, če bi se pogovoril z njimi - in jaz jim rečem, da nisem psihoterapevt - bi se vi meni opravičevali za nazaj in za naprej ... Seveda, če imate kanček moralne razsodnosti. Lahko da ste tisti anonimnež Ljudevit Pokorn, ki se je sadistično izživljal nad mano ... Lahko da ste mož tiste neke medicinke, ki mi je v Ormožu jokala, kako je njen mož psihiater psihopat ... Verjamem da ste jezni name ... samo vi nič ne veste o meni. Da je ta moja satria zabeljena, popoprana in pocukrana, je jasno. Oder je oder, kaj pa jaz delam v pogovoru z ljudmi, pa je nekaj čisto drugega.
Če vi ne veste, da si mnoge ženske želijo biti posiljene - v svojih seksualnih fantazijah, potem, ne veste nič. Meni ženske to govorijo. To kar vi psihiatri zdravite s tableti, klinične psihologinje z nekajletnim pogovarjanjem (pa do spolne zlorabe sploh ne pridejo), jaz najdem v pol ure (s hipnozo) ... Vi pojma nimate, kaj jaz delam ... Vi ste uokvirjeni v kalupe, ki ste se jih naučili tokom študija. Jaz študiram 35 let Freuda, 20 let hipnotizitram ... vi ne veste koliko zlorabljenim ženskam sem pomagal. Vi sploh ne veste, kaj je problem spolnih zlorab ... Mislim da ne bo narobe, če vam to povem: problem je UŽIVANJE (v spolni zlorabi) ... Ampak vi tega ne boste štekali. Ne da se mi več ... Ampak če hočete ... sem pripravljen priti pred študente USF (ki so me seveda že vabili), ali pa na kakšen simpozij in vam - strokovnjakom - par stvari razložiti. Jaz sem iz drugega vica ... in vem stvari, ki jih vi verjetno nikoli ne boste zvedeli.  Toliko za enkrat  (ali pa za dvakrat) ...  LP Roman
In sedaj, "moji lubi Slovenci" - vam ne preostane drugega, kot da si mojo solo še bolj pa duo satirično predstavo "Lepotica in psihoanalitična zver" v živo ogledate. Ta teden v soboto prav v Ormožu, v nedeljo pa v Pivki ...
Slike članka
Zadnje objave
Sport & Psychoanalysis
Troha ne neha
Zlival sem jezo na Twitterju
Tea Jarc na Kredarici
Anksioznost in hipnoza – 3. del
Najbolj obiskano
1
Sport & Psychoanalysis
2
Žensk se ne tepe!
3
WikiLažija
4
Troha ne neha
5
Teorija zarote, COVID19, cepljenje ...
Sorodne vsebine
Sport & Psychoanalysis
Žensk se ne tepe!
Teorija zarote, COVID19, cepljenje ...
Sebastien Abramov (Colarič), Sara, Julija in odžagana roka
Ojdipov kompleks (in oče)