Članek
Psihopatokracija (legebitrovske) manjšine
Objavljeno Apr 01, 2015

V vsaki teoretski razpravi mora »subjekt zapustiti diskurz«. In razprava o noveli ZZZDR je z moje strani – kljub temu, da je vselej tudi ideološka – predvsem teoretska, oplemenitena z analitičnim sklepanjem. Na drugi strani pa kakšni politični levičarji z legebitrovsko-feministično ideologijo opranimi možgani slepo in pobesnelo vlečejo legebitrovki voz, kamor jim je pač ukazano. Kompas kaže smer, kaže trend – »trpni pacienti« tacajo tja, kamor »tvorni agenti« kažejo.

Bojim se, da so bitke, v katerih se v prvih vrstah bojujejo psihopati, za normalne ljudi izgubljeni. In legebitrovci, ki so se porazdelili po levici – ne samo Združeni – so izjemno popadljivi in revanšistični, pač v skladu s seksualno frustracijo svojih ideologov/članov. Enormna motivacija za doseganje želenih ciljev pri njih presega vse okvirje dobrega okusa. Psihopatska osebnostna struktura je problematična zato, ker ni sledu o moralnem razsojanju. Problem psihopatov (za družbo/okolico) je v šibkosti njihovega Nadjaza – torej napačno razrešen Ojdipov kompleks. V etiologiji homoseksualnosti pa pogosto ključen prav napačno razrešen Ojdipov kompleks. Torej: napačen Ojdip, šibek oz. amoralni Nadjaz in homoseksualnost gredo z roko v roki. In prav to se pozna pri goljufivem postopku/protokolu sprejemanja novele ZZZDR. Spretna ovinkarjenja, manipulacija, triki in (pre)lisičenja so glavni atribut psihopatov, ki pogosto iščejo luknje v zakonu in vse svoje ideje speljejo legalno, seveda pa izven vseh moralnih/kulturnih okvirjev in obstoječih političnih normativov.

Pristop, ki so ga ubrali v ZL, ostale leve oz. koalicijske stranka, vključno z SMC, pa so na ta psihopatski postopek/protokol pristale. Obšli so vse demokratične standarde, ki veljajo v tej politični kulturi. In v celi zgodbi sedaj postaja (naj)bolj problematično, če že ne kar grozljivo to, da se je novela ZZZDR goljufivo in s trikom pretihotapila v veljavo skozi stranska vrata, in na podoben način bi se onemogočil/preprečil še referendum. Problem vhodnega spola v ojdipalno starševanje otrokom, kar naenkrat ni videti najbolj grozljiv; dejstvo, da obstajajo protagonisti tega goljufivega protokola, ki po svoji osebnostni strukturi niso normalni. To, da nekdo ukani narod in vse demokratične in politične standarde, da vpelje nek egoistični zakon, je psihopatsko. Moškim in ženskam (in njihovom otrokom) je bil ZZZDR ukraden.

Sedanje ukinjanje/onemogočanje oz. prepoved referenduma je samo nadaljevanje psihopatskega revanšizma zaradi padlega Družinskega zakonika leta 2012. Protagonistov (tihih ideologov) je res le peščica – tu so frustrirani legebitrovci in feministke vtkani v politiko; ampak tu so še lojalne ovce (»trpni pacienti«), ki kimajo, bodisi v parlamentu ali pa v javnih razpravah, forumih; tisti najbolj javno izpostavljeni imejo tudi dobre (plačene) službe ...

Sedaj bi bilo dobro še »skapirati«/razumeti spodletelo logiko, da večina ne sme referendumsko preglasovati manjšino, in jim kratiti človekove pravice. Znamenita floskula, da večina ne more preko referenduma kratiti pravice manjšine, je popolnoma spodletela v primeru legebitrovskih zahtev, torej domnevnih pravic. Situacija je identična, kot če bi si Romi napisali zakon, v katerem bi imeli posebne pravice (do poroko in seks z mladoletno osebo, trajno »izposojanje« dobrin – ker je to pač v »kulturni navadi« ipr.). Večina pa takega zakona Romom ne bi pustila. Ali bi potem to pomenilo, da večina ne sme omejevati pravice manjšin na referendumu?!

Če bi si invalidi pisali zakon sami, bi v objemu lastne/egoistične želje lahko zapisali, da ceste v mestih ne smejo imeti pločnikov (ker pač to moti »vozičkarje«) in da mora vsaka zgradba imeti tudi dvigalo (za invalidske vozičke). Tak zakon bi lahko šel skozi tudi v parlamentu – zaradi sočutja do invalidov bi ga poslanci lahko tudi izglasovali. In potem bi (obubožani) »civilisti« zbrali 40.000 podpisov, za referendum … – Ustava (Ustavno sodišče) pa bi tak referendum prepovedala?! Ker večina ne sme odločati o človekovih pravicah manjšine?! To je pravni absurd, paradoks, ERROR!

In to isto se dogaja sedaj z ukradenim starim družinskim zakonikom (ZZZDR): manjšina diktira način organizacije družbe (v kontekstu družine in posvojitev) po svojih egoističnih/sebičnih željah, večina pa se mora nemo pokoravati takšni psihopatokraciji!

Sprašujem se, do kdaj bo v Sloveniji biti modno levičar in podpirati to/tako militantno LeGeBiTrovsko ideologijo ...