Članek
Elite lumpov, vladavine kekcev!
Objavljeno Feb 04, 2019

[...] jerbo v mejscu talniku sturjeni prešiči so za pleme narbolši, čitam v starem kalendariju, in dalje, Na polji inu na travnikih se nepotrebno germovje iztrebi. V vinogradih se pri ugodnem vremenu začenjajo terte obrezovati inu grobati. V zelenjakih se začenja kopati inu pri dobrem vremenu kapus, špinačo, redkev, korenje, čebulo, peteršilj sejati, pak h koncu tega mejsca se dado, ako ni še premraz, črešplje, črešnje inu breskve cepiti; prav, ampak noč bo deževna, tu pa tam se nad Puščavo malce pobliska in zagrmi, kalendarij pa umnega gospodarja svari pred preveliko zagnanostjo, Kader v pomladi zgodaj germi, še mraz ima priti! Alora sedem zraven lenuha mačkona na bančino ob peči in se prepustim čarom toplote in puščavske tišine, daleč od ponorelega sveta, v katerem so se elite in kakistokracija končno znašle lepo skupaj ob vzvodih, s katerimi bi znal dobri Arhimedes, kot se je bil nekoč sam pohvalil, premakniti svet; in glej, tudi ta združena globalna lumpenelita bo prekucnila svet, če ga že ni! Beseda kakistokracija izvira kajpada iz grščine (kákistos pomeni najslabši), ker pa nas dobra stara grščina nimer opominja na naše indoevropsko bratstvo, zlahka taisti kákistos nadomestim z našim deželnim kakcem ali tudi z narečnim gorenjskim kekcem, nakar se mi sam od sebe skuje en tak pokvečen neologizem drekokracija ali vladavina drekačev, in ta izraz nenavadno dobro ustreza temu, kar je zaznati onstran Puščavskih sipin, tam, kjer se pričenja teritorij močvarskih barbarov. Ta aliansa pedigrejskih elitnih pujsov in od prismukljev povsod širom oble zemeljske izvoljenih kakistokratov brez časti in dostojanjstva, je pa bila nujno potrebna zgolj zategadelj, da bodo družno lahko v nekaj naslednjih desetletjih, najverjetneje pa že v nekaj letih, stekle zaključne operacije za dokončno rešitev židovskega, pardon, človečanskega vprašanja, in to na način, ki ne bo potreboval konclogorov in plinskih komor, kajti, kot je rekel neki modrec z Vzhoda, dobri Mahatma Ghandi, Ta civilizacija [namreč Zahodna] je taka, da je treba biti samo dovolj potrpežljiv pa bo sčasoma uničila samo sebe; po Mohamedovem nauku bi to bila satanska civilizacija, hinduizem jo imenuje črna doba, od nje se je treba držati proč!

[…] da nimamo ušes za tvoja usta, Mahatma, ampak treba je pa priznati, da se lumpenelita satanske civilizacije sicer že rodi z zlato žličko v gobčku, a še predno si zna sama zavezati svoje butične čeveljčke, že mora ogromno študirati in se piflati o finančnih produktih in o korporativnem upravljanju, o makroekonomiji in o borzah, da bo, ko si bo zavezala prvo kravato, že znala pocuzati poslednje kapljice proletarske krvi; tukaj mi v besedo vskoči stari Ješua, ki razigran in razprostrtih rok posluša muziko dežnih kapelj, ki plenkajo ob okenska stekla, Resnično povem ti, o, brat Roberto Manojlič, poslednje poglavje človeštva se ima zgoditi potem, ko bojo cirkuški šotori že podrti, ne bojo ga pa pisali ti pedigrejski glumači, ti bedni cariniki in cestninarji, farizeji v armanijevih oblekah, pisali ga bodo oni drugi, ki se ne oblačijo in obuvajo v prave znamke, ki ne znajo pri slavnostni večerji pravilno uporabiti noža za gosjo pašteto ali klešč za jastoge, ki ne obvladajo finančnih produktov in borznih igric, kajti zapisano je, da bodo pogrebno mašo tej golazni, izrojeni iz Homo sapiensa v Homo terribilisa, peli oni, ki danes crkujejo širom Zemlje za to, da so elitne riti naphane s kaviarjem, da so elitno šolane tumpaste glave oprane z egomanskim fanatizmom, da so elitno usmrajene duše anihilirane s peklenskim prepadom in pobeljenimi grobovi, ki tulijo do neba!

[...] kdor ima ušesa naj posluša, tako je govoril Ješua, tako bo! In celo dobri stari Polibij je v svoji Zgodovini opisal sedem stopenj v procesu politične evolucije; šesta je demokracija, sedma pa ohlokracija, se pravi, vladavina drhali; temu sledi le še zaton in zato si moramo mi, na smrt obsojeni, Salve, Kákistos, morituri te salutant, vzeti pravico, da s najsovražnejšim govorom sovražno govorimo o sovražnikih človeštva, živalstva in planeta, čeprav nam v grozi trepetajo naša srca, kajti svetovne lumpenelite in njihovi kakistokratski evropski psi ter celo ti naši nesrečni podalpski čmokavzarski hlapci se dobro zavedajo nevarnosti sproščene besede, zato se bojo v naslednjih letih s peno na gobcih vse bolj spravljali nad sleherno sled nepravorernosti, kritike in zdrave kmečke pameti, prav tako, kot so se nekoč že [...]

V Puščavi, noč Ščipa v 67. talniku