Članek
Odgovor na odgovor na poslansko vprašanje g. Andreja Čuša
Objavljeno Mar 18, 2016
Spoštovani,
 
danes sem prejel odgovor na poslansko vprašanje g. Andreja Čuša glede pridržanih v Beljaku in odgovarjam sledeče:
 
1) V dopisu pravilno ugotavljate da se na konzularno predstavništvo ni zatekel nihče, saj so nas avstrijski varnostni organi po dobre pol ure izpustili. Prav tako sem po izpustitvi imel govor na osrednjem beljaškem trgu in nato smo precej hitro odšli nazaj proti domu. 
 
2) Trditev, da o dogodku ni poročal noben medij ni resnična, 11.2 je o tem poročal tednik Reporter, ker me je poprej g. Biščak prosil za izjavo. (Link: http://www.reporter.si/svet/avstrijski-policisti-ovirajo-gibanje-domoljubom/58938)
 
3) Res je, kot pravi avstrijski organ, da sta na isti dan potekala dva dogodka in so bile varnostne razmere zaostrene, nikakor pa ni resnična trditev, da smo nosili s seboj močne palice s transparentom ; znanca sta imela palici (izrecno uporabljam dvojino) - torej vsak svojo in zraven zloženi dve zastavi: slovensko zastavo in neko avtomobilistično zastavo. Transparenta ni bilo. Če je bil, bi želel videti dokaz. Sam sem imel v rokah samo nekaj papirjev formata A4, na katerih sem imel pripravljen svoj govor. Če sta bila znanca priprta zaradi palic, čemu sem bil pridržan jaz?

4) Trditev, da ni bil nihče pridržan ali priveden na policijsko postajo je neresnična. Ko sem vprašal policista na glavnem trgu kakšnim kriterijem morajo zadostiti drog, da je “dovoljen”, nas je obkolila skupina 10 policistov in nas “pospremila” na policijsko postajo kakih 150, 200 m levo od glavnega trga (gledano iz smeri reke Drave)

5) Trdijo da so nas legitimirali pred prihodom na dogodek  kraju samem... zakaj so nas potem policisti na trgu obkolili in nas "pospremili" do policijske postaje v Ankergasse? Najbrz obstajajo kakšne nadzorne kamere na policijski postaji ki lahko potrdijo mojim trditvam.

Pojasnilo dogodka: 
 
Prijatelj Andrej Špan me je z avtomobilom pobral v Ljubljani in skupaj sva se odpeljala proti Beljaku. Na poti sva srečala dva znanca, ki sva ju poznala ze z demonstracije na Šentilju, ki sta s seboj imela lesena zastavna droga in slovensko zastavo ter neko avtomobilistično zastavo. Zastavi, ki sta jih imela, sta bili zloženi in ne razobešeni na drogu. Peš smo prečkali dravski most in prišli na glavni trg. Med sabo smo govorili slovensko. Na vhodu na trg je bila policijska kontrola in znancema so rekli naj drogova, zaradi velikosti pustita tam, čemur sta znanca nasprotovala, saj so demonstranti imeli precej podobnih drogov za izobesanje zastave. Nato sem vprašal policista, če ima kak papir tj. dokument, kakšen naj bi moral biti drog; je dal znak drugim policistom in kar naenkrat nas je obkolilo priblizno 10 policistov. Ljudje ki so bili na demonstraciji so dogajanje opazili, saj sem imel med množico tudi znance. Bil sem v šoku. Tako drastičnega ukrepa avstrijske policije nisem pričakoval. To je bilo približno 10 minut pred uradnim začetkom demonstracije. Okoli 12.50 minut. 
 
Policisti so nas spremljali na policijsko postajo v Ankergasse, kjer so nas zaprli v prvem nadstopju v nekaksno prehodno stekleno komoro, obdano z dveh strani z vrati, pri kateri so se odpirala samo iz zunanje strani. Tam smo pocakali na identifikacijo oz. zaslisanje. Ko sem prišel na vrsto so me vprašali kaj tam počnem in sem odgovoril, da smo prišli podpreti lokalno prebivalstvo in da imam celo govor na zborovanju. Najprej so me prosili za dokument, ga pred mano fotokopirali (res ne vem zakaj rabijo fotokopijo), nato me vprasali če me lahko fotografirajo (glede na to , da sem mislil da je to obicajen postopek nisem zavrnil), ko pa so zeleli vpogled v moj govor sem se pa temu odlocno uprl in ji rekel da ga lahko poslusa na glavnem trgu kasneje. Policistka, okoli 45 let, ki je izvedla identifikacijo je bila prijazna, medtem ko moski kolega ki je stal zraven me je precej grobo vprasal v nemscini, ce se mi zdi vse skupaj res tako smesno, pa sem odvrnil da ja, saj nisem popolnoma nic naredil. Bil sem tako sokiran. Nato so me zopet zaprli v stekleno komoro, odkoder sem poklical na pomoc po telefonu organizatorja. K sreci se je preko stekla videla hisna stevilka na drugi strani ulice Ankergasse 4 tako da sem vse skupaj lahko lokaliziral. Z Andrejem so naju spustili po priblizno pol ure, medtem ko so znanca ki sta imela droga zadrzevali se nadaljnih 10 min. Bil sem v soku in prireditev se je zacela z zamudo. Po zadržanju ne meni, ne Andreju, niso povedali, kaj je bil vzrok pridržanja, niti nas niso seznanili s nasimi pravicami( Miranda). Zaradi “uspešnosti” postopka in odhoda v Slovenijo se nisem zatekel po pomoč na konzularno predstavništvo ampak sem o tem kontaktiral poslanca g. Čuša.
 
Po mojem osebnem mnenju, mnenju soudelezencev in tudi mnenju obveščenih je šlo tu za načrtno sikaniranje zaradi naše nacionalne pripadnosti. Čudi me tako medel odgovor s strani zunanjega ministrstva.
 
Verjamem, da vsakdo ki dela, dela pri svojem delu tudi napake. Mislim da bi z stavkom “Oprostite, zmotili smo se” bistveno bolje pripomogli k pomiritvi zadev, kot pa z pisanjem netočnih trditev.
 
Hvala in lep dan se naprej,
 
Rok Jarc, prof.
Ljubljana, Slovenija
 
Link: poslansko vprašanje g. Čuša: http://imss.dz-rs.si/imis/41ed57a82b0b49e9a4fe.pdf