Članek
….TI NISI DOGAJANJE – SI PA TA, KI SE MU DOGAJA…!
Objavljeno Dec 13, 2015

Ponavadi se velike stvari dogajajo brez vzroka in razloga. Ali je sploh pomembno kdo je kdo? Tvoje visoko ali nizko mnenje o meni je le mnenje, ki ga v vsakem trenutku  lahko spremeniš. Čemu pripisujemo pomen mnenjem, celo lastnim?
Če bi svojo pozornost toliko posvečali svojemu Sebstvu in ne stvarem, ljudem, idejam…bi zlahka zaživeli Bistvo. Zaživeti bistvo je naša naloga, ki smo si jo zadali pred realizacijo v to telo tukaj in zdaj. Če se želimo vrniti k bistvu se moramo osredotočiti na svoje Sebstvo…se začeti zavedati lastnega obstoja. To storimo z vsakodnevnim opazovanjem lastnega delovanja naših motivov ter
rezultatov lastnih dejanj. Zanimivo je dejstvo, da vsi iščemo odgovore na vprašanja Kdo smo…NAPAČNO! Šele ko veš, kaj nisi, spoznaš kdo si! Naše definicije o tem kdo smo, se nanašajo le na naše telo in njegove izraze. Ko življenje nameniš iskanju, poizvedovanju, spraševanju, iskrenosti, in resnici sleherno minute svojega življenja, boš odkril BISTVO.
Odkrivanje bistva pa se začne z vadbo navzočnosti tukaj in zdaj…vse ostalo je iluzija.
 
Prispodoba življenja navedena v knjigi ” Jaz sem to” ni težko razumljiva, pa vendar jo redkokdo zmore živeti. Pravi:
…reka življenja teče med bregovoma bolečine in užitka. In teči z življenjem pomeni sprejemati, dopuščati kar prihaja in odpuščati, kar odhaja. Problem nastane, ko um noče teči z življenjem in obtiči na bregu…
….ti nisi dogajanje – si pa ta, ki se mu dogaja…

 V osnovi smo naravnani tako, da iščemo krivce in delujemo v vlogi žrtve, ne da bi dopustili dogajanju prosto pot. Velike stvari so umu nerazumljive in čas vedno pokaže, da je vse za nekaj dobro. Tako je, in tako mora biti.
Če podlegamo umu, mu zaupamo, nas ponavadi zavede. Slepo verjamemo zgodbi, ki nam jo naplete zaradi vsega, kar smo doživljali in se posledično programirali.
 
Dobro je opisano v slednji zgodbi, kakšno škodo lahko naredi um, kateremu vladaPONOS.
            Mlad mož je odšel v vojno, doma pa pustil nosečo ženo.  Vrnil se je čez dve leti in ker je v Vietnamu navada, da se tovrstne priložnosti oznani prednikom, je poslal ženo na tržnico, da nakupi potrebne stvari, ki jih bodo postavili na oltar v zahvalo. V tem času je mladi oče skušal prepričati sina, da bi mu rekel oče. Mali deček ga je zavrnil: “ Gospod, vi niste moj oče. Moj oče je nekdo
drug. Vsak večer naju obišče in moja mama se pogovarja z njim, velikokrat pa z  njim tudi joče. Ko moja mama sede, sede tudi on. Ko moja mama leže, leže tudi on.” Ko je slišal te besede, je sreča mladega očeta povsem izpuhtela. Njegovo srce se je spremenilo v kocko ledu.
Bil je užaljen in globoko ponižan, tako da ni hotel pogledati žene niti spregovoriti z njo, ko se je vrnila domov. Obnašal se je, kot da je ni. Žena je začela trpeti, bila je ponižana in prizadeta. Ko so bile stvari za darovanje na oltarju je mladi oče prižgal kadilo, zmolil za prednike in opravil štiri poklone. Menil je, da ni več upravičena do poklona prednikom. Ona je bila zaradi tega ponižana.
Po obredu ni ostal doma na kosilu, temveč je odšel v vas in dan preživel v pivnici. Tako je dneve preživljal cele dneve in utapljal svojo žalost v alkoholu. Za mlado ženo je bilo to preveč. Tako zelo je trpela, da se je na  koncu vrgla v reko in se utopila. Ko je vest prišla do mladega očeta, je prišel domov. Tistega večera je bil on tisti, ki je prižgal svetilko. Naenkrat je otrok vzkliknil: “Gospod, gospod, to je moj oče, vrnil se je.” Pokazal je na očetovo senco na zidu. “ Veste, gospod, moj oče pride vsak večer. Mama se pogovarja z njim in včasih joče. Vsakokrat ko sede, sede tudi moj oče.” V resnici je bila mladenka zelo osamljena in se je vsako noč pogovarjala s svojo senco: “ Najdražji moj, tako daleč si. Kako naj vzgojim otroka čisto sama? …Hitro se moraš vrniti domov.” Jokala je, seveda pa
je vsakokrat, ko je sedla, sedla tudi njena senca. Zdaj je mož spoznal, da je narobe razumel sinove besede, a bilo je prepozno – njegova žena je bila mrtva. (iz knjige Resnična ljubezen).
 
Napačno dojemanje ter vdaja umu lahko uniči naše življenje in zato smo krivi sami.  Zgodba bi imela povsem drugačen razplet, če bi mož pozabil na ponos in ženo  vprašal za videnja sina in če bi žena vprašala moža, zakaj njegova odsotnost. Za srečno življenje  je potrebno tudi trpljenje, kajti  skozi le-tega ljudje postanemo sočutni. Bi znali uživati v sreči, če nam nesreča ne bi bila znana? In ko sebe začneš sprejemati takšnega kot si, z opazovanjem odstraniš tisto, kar te moti… “nesrečam” ne prilepiš etikete nesprejemljivega, ampak pustiš, da teče svojo pot in si opazovalec…lahko lažje zadihaš in si iz dneva v dan bliže tistemu nečemu, po čemur večina nas hrepeni. Ponavadi so naše želje spomin na užitek, medtem ko je strah, spomin na bolečino. In ker živimo v svetu dualnosti, kjer je tema tudi svetloba, spodaj tudi zgoraj in kjer je ljubezen tudi strah..prej ali slej doživimo svobodo svojih čustev. Ločiti se je potrebno od vsega kar vznemirja um ali kali duševni mir. Kalimo pa si ga s tem, ko smo sužnji svojih želja in strahov. In BISTVO
bomo dosegli takrat, ko bosta užitek in bolečina izgubila oblast nad nami.
 
Zanimivo je dejstvo, da višji kot so naši cilji in večje kot so naše želje za splošno dobro, več energije imamo za njihovo izpolnitev ter bolj kot so sebično naravnane želje trdneje si jih moramo prislužiti. POMNI, PREDEN SI NEČESA
ŽELIŠ, POSTANI TEGA VREDEN!
In kako se približati temu “nečemu” kar si želimo? Pozorni moramo biti na življenje samo…na vdih in izdih. Meditacija je dobro sredstvo, za umirjanje uma, na iskanje svojih okov ter reševanje iz njih. Prav tako je pomembno iskati odgovore in poti, ki nas vodijo v to smer in seveda dandanes je veliko “ponudnikov”, ki nam ponujajo prav to. OSVOBODITEV! Kot sem se sama
prepričala in mislim, da še kako drži. VEDNO MORAMO BITI  POZORNI NA LASTNE OBČUTKE, KAJTI PRAV TISTO BISTVO V NAS ZELO DOBRO VE, KAJ JE DOBRO IN KAJ NE. Sodobni duhovni voditelji (ki se ponavadi sami okličejo s tem nazivom) obljubljajo čudeže po najlažji poti, pa vendar se moramo zavedati, da nam nihče ne more pomagati, če nismo pripravljeni ŽIVETI IN SLEDITI RESNICI. TA SE PA ZAČNE PRI NAS SAMIH. Ljudje, ki so vezani na materialnost in ki za svoje storitve zahtevajo velike zneske, zame niso duhovni vodje…prav vezanost na material jih izdaja! Ne rečem, da ne bi smeli računati, saj vsi vemo, da smo še vedno samo ljudje, ki moramo preživeti…pa vseeno, presodite sami, koliko je človeku potrebno za preživetje. 
Čaka nas dolgo potovanje   in Z ZAVEZO RESNICI  IN ISKRENOSTI TER V POMOČI DRUGIM SE BOMO LAHKO PREMAKNILI NAPREJ. 
Prijetno potovanje želim.

PJ

Financiranje posojilo denarja za rešitev finančne težave (borut.martin@gmail.com) zdravo Prosim vas, da stik s tem radodarni in iskreni Gospod, ki je dopustil, da opravi svoj projekt in plačati svoj dolgov, kar me posojilo v višini 50.000 €. Objavim to sporočilo, ker je naredil dobro in želim, da se boste koristi za tiste, ki so v stiski. Vsepovsod je svoj email: borut.martin@gmail.com