Članek
Precej vsakdanja zgodba nekega pozno februarskega jutra
Objavljeno Mar 10, 2014

Okno je odprto, ptički ščebetajo zunaj in lep dan se dela ... Ležim še in maček se je pravkar parkiral v jamico v kovtru med mojimi nogami in se umiva ... Ležim še in ti pišem ...

Slišim avtomobile z magistrale ... En avion je s strašnim ropotanjem preletel nebo nad nami ... Maček, ki je šel medtem jest, že drugič išče parkirno mesto. Kar postavi se tam nekje pri kolenih in čaka, da mu narediš jamico, kjer mu bo lepo toplo.

Gledam ven na košček sivega neba, sive strehe prizidanega poslopja ... dve roži na desni, zaprti polovici okna, mačkovo pisano volneno kačo, na katero tako rad nasloni glavo, kadar spi na okenski polici ... in moje lepe zavese ... Lep mi je ta pogled zjutraj ... Še lepši, ko je jasen, lep, sončen dan ...

Mačji svitek je zaspal. Ali pa se dela, da spi. Med mojimi nogami pod kovtrom. Pol pa vstani, če moreš. Ostra bolečina sredi hrbta me opominja, da dolgo ne bom mogla več zdržati v tem položaju in sploh v postelji ... Čeprav se mi še kar dremlje ...

Ko vstajam, ponavadi previdno izvlečem noge izpod kovtra, da ne zmotim mačka in da mu pustim toplo jamico ... Še popravim jo malo, preden grem ... Posteljo posteljem samo naokoli, gnezdece z mačjo potico pa pustim.
Ja, naš maček je gospod.

Tri večere že sem poleg antirevmatika in še kakšne protibolečinske tablete, vzela pred spanjem še en apavrin, da bi popustil krč v hrbtenici. Masažo predvčerajšnjim sem zamudila. Moj Franci je šel zakurit, čakam, če bo zdaj kaj.

Verjetno bom šla k zdravnici, da mi da injekcijo ... ker tako hudičevo boli ... Ali pa napotnico za fizioterapijo.

Evo, Franci raje sesa po kuhinji, kot bi me zmasiral takoj, ko ga prosim. ;) Takole od jutra do večera najde tisoč bolj pomembnih stvari, kot je meni pregnati ali ublažiti bolečino ... To traja že cela dva dni.

No, predvčerajšnjim sem jaz zamočila, ker nisem šla tja, v kuhinjo, kjer je gledal TV ... Ampak, so mi že tablete malo prijele. Zjutraj, ko me najbolj boli, ga začnem prositi in zvečer enkrat pridem na vrsto.

Sam še tole, pravi, zdajle te bom ... joooj. Saj bo ... počas' ...

Od zdravnice bom šla na §ent ... In bom zamesila in ocvrla miške. Da bomo imeli malo pustno, ko pridejo z balinanja ... danes je namreč šport na programu.

Pred tem pa jutranje čajčkanje in predavanje ... etnološko trenutno ... ali pa kakšna tematska skupina, ki jo sami pripravijo, pripravimo ... enkrat eden, enkrat drugi ...

Evo, sesanje je zaključeno.

Maček pa v pozi mrtvaka, a še kako živ, uživa v svojem toplem izkopanem prostorčku in posluša ptičke.

Takle mamo, bi rekla moja sestra Mojca ... Franci pa smrka in mi pripravlja kapučin.

In jaz razmišljam, da bom jutri po dolgem času cvrla krofe ...

Včeraj sem pojedla dva namesto kosila ... in šele pozno zvečer eno juh'co ... In ker je Franci zraven jedel še savinjski želodec, sem ga seveda morala tudi jaz.

Ne morem se upret' takim dobrotam.

Evo, Franci je slikal mačka v izvajanju njegovih asan v postelji ... Zdaj mi pošilja slikce na mobi,  jaz jih bom pa na fb ...

Poglej, ko bodo.

Čas je, da vstanem ... Lep pozdrav iz postelje! :)