Vse kaže, da se Slovenija proslulemu in na zunanjih posojilih ter visokih davkih temelječem socializmu sploh ne zmore oziroma noče odreči. Pravzaprav ne gre za državo Slovenijo kot na ustavi in demokraciji temelječo državo po njenem odhodu iz bivše Juge, temveč za državo Slovenijo, ki je krepko skrenila iz svoje začrtane in pričakovane poti.

To mojo bojazen, da se kot zgleda spet na nerevolucionaren način vračamo nazaj v socializem kakršne koli oblike že, namreč sprožajo nekateri zgrešeni ali pa namerni daljnosežni in kratkoročni ukrepi zadnjih vlad in ministrstev od Pahorjeve vlade naprej, na ekonomskem, gospodarskem, bančnem in socialnem področju, večinske odločitve levičarskih strank v zakonodajnih postopkih v parlamentu, ravnanja in odločitve še vedno kontinuitetno usmerjenega pravosodja, včasih tudi v službi dnevno političnih potreb. Enako je tudi glede državnih finančnih inštitucij, ki obvladujejo in usmerjajo denarne tokove še vedno po poznanih metodah in načinih iz svinčenih č

Po pisanju Reporterja se s strani SDS-a pripravlja ustavna obtožba zoper predsednika sedanje vlade RS Mira Cerarja, zaradi njegove neaktivnosti oziroma celo nepripravljenosti do vložitve zahtevka Republiki Srbiji za vrnitev gradiva oziroma kopij vse arhivske dokumentacije bivše Republike Slovenije v bivši skupni džavi Jugoslaviji, katerih originali, kompromitirajoči za prejšnje komunistične oblasti in oblastnike, so bili med njihovim "sestopanjem" z oblasti, s strani te nomenklature in njenih pomagačev v Sloveniji uničeni oziroma zažgani. No, obstaja sicer malo verjetna možnost, da je del teh kompromitirajočih dokumentov še vedno nekje dobro skrit pred javnostjo za potrebe bodočih političnih izsiljevanj in kompromitacij, a je zelo malo možnosti, da sploh še pridejo kdaj v javnost. Znane in javne so nekatere medijske informacije, kako se je tovrstne dokumente iz različnih shramb in arhivov v Sloveniji dejansko protizakonito fizično uničevalo po hitrem postopku, zakar bi po zakonu morali

foto Reuter

Prvič v svojem dosedanjem več kot tričetrtstoletnem življenju sem spremljal ta ameriški ritual, zapomnil se ga pa bom po tem, kako zavzeten, čustven in odločen je bil govor novega ameriškega predsednika Trumpa.

Vse samo o Ameriki in zanjo, napoved odprave prevelikih družbenih nasprotij, nova delovna mesta, dvig ponosa in prve vloge v svetu, več vladavine ljudi kot doslej, ....... nič pa besed pa o tujini, najbližnjih ameriških sosedih, svetu ali Evropi, razen omembe terorizma in "obnovitve" starih zavezništev ter iskanja novih. To pove vse o pomembnosti sveta zunaj Amerike za Trumpa. Sprašujem se, gre mar za novi ameriški izolacionizem, resetiranje dozdajšnje Amerike v korist nove, kot jo on napoveduje.

Sploh pa napoved o "obnovljenih" dosedanjih zavezništvih. Se sploh zavedamo, kaj to pomeni za Evropo in svet? Izgleda, da nas s to napovedjo postavlja pred novo dejstvo, da se bomo soočili z novimi pogledi in ukrepi v napovedanimi smeri - vse samo za Ameriko - in seveda z n

Pred dnevi sva proti večeru šla z ženo obiskala muzej jaslic na Brezjah, kar je bilo tako z verskega, kulturnega kot umetniškega vidika res vredno ogleda, o čemer priča tudi obilica obiskovalcev.

Po ogledu muzeja sem hotel skozi glavni vhod vstopiti še v cerkev, da vidim še tamkajšnje jaslice. V teh večernih urah je bilo zunaj že precej temno, nakar zagledam, da pred vrati na kamnitih tleh sedi čisto zgrbljena in skromno oblečena in v nekakšno ogrinjalo zavita ženica, ki je z iztegnjeno roko pomoli predme lonček od jogurta ter v meni nerazumljivem jeziku moleduje za pomoč. Tak prizor me vedno presune, a hkrati v meni prebudi pomislek o realnosti doživetega in občutenega. Sklonim se k njej ter jo povprašam, od kod prihaja. Potiho mi odgovori, da iz Romunije. Potlej jo še sprašujem, če govori kak drug jezik, na primer srbsko, rusko, nemško, angleško, da jo lahko še kaj povprašam. Odgovor je bil vedno ne, nato pa plaho doda "grece". Žal, tega pa jaz ne govorim, vendar odgovor razmišlju

Prazniki so spet tu, sprostimo se in uživajmo, ko voščimo bodimo iskreni, ko sprejemamo darila bodimo tega res veseli, predvsem pa v miru razmislimo, kaj smo delali napak v preteklosti in poskušajmo to spremeniti v prihodnosti.
Z iskrenimi pozdravi ......

Foto Nova 24TV

Navajam citat mojega komentarja na enem od spletnih medijev, glede možnega kandidata za mesto viceguvernerja Banke Slovenije:

"Ni kaj za ugibat, kontinuiteta rabi na tem položaju še nekaj časa pokvarjenca, ve pa se že dolgo, kdo na finančnem področju to je. Pa še nekaj mednarodnih izkušenj si je med zadnjo službo v tujini nabral."

Na finance se kaj dosti, pravzaprav nič ne spoznam, ampak zadnja navajanja možnih kandidatov za to mesto, med katerimi s strani levi sferi naklonjenih medijev vedno bolj poudarjano in vedno bolj forsirano pojavlja ime Milan M Cvikel, mi dajo misliti, da bo prav on tisti, ki ga bo predsednik vlade predlagal v potrditev Državnemu zboru. Da bo tam soglasno potrjen s strani trenutne vladne koalicije, dvoma ni. Po mojem je razlogov za to več:

-  nova, že druga nagrada za njegovo opravljeno umazano delo pri odstranjevanju iz političnega prostora levici in zadnje čase tudi delu desnice osovraženega g. Janše, s pomočjo zadeve Patria. Spomnite se samo

Citiram iz medijev:

Cerar zmedeno: ”Kdo so moji?! Moji ste vsi državljani in državljanke Republike Slovenije”

Tako se je Cerar v državnem zboru danes branil pred vprašanji Alenke Bratušek, ki jo je zanimalo, kakšno je stanje pravne države v Sloveniji ter zakaj premier dopušča dvojna merila pri svojih ljudeh, kadar ti kršijo zakone. Za Cerarja je stanje v državi še vedno popolno, njegova vlada pa dela odlično – čeprav mora za dosego svojih ciljev poteptati tudi vsa pravila delovanja državnega zbora. 

Pa se ob tem vprašujem, gospod premier dr. Cerar, kaj vam ob tem še vedno ni jasno, da večina državljanov ni "vaših", sploh tisti s svojim "jaz" - om, ki ne nasedamo/jo vašim plehkim floskulam. Glede na volilne rezultate  državnozborskih volitev imate začasno izvršno oblast, ki pa si je glede na vaše predvolilne obljube, s katerimi ste prevarali volilce ter vaša povolilna dejanja ne zaslužite. Niste mož beseda, nimate koncepta vladanja, pravočasno in učinkovito ne preverjate kadrov, ki va

En mitološki praznik je pravkar mimo, že je tu drugi, prav tako zgodovinsko in vsebinsko zlagan. V vseh teh pred in poosamosvojitvenih letih smo bili priče zlorabljanja obeh teh dveh praznikov ter potvarjanja zgodovinskih dejstev v zvezi z njima v sebične strankarske, politične ter osebne namene. Le tisti, ki so jim prazniki zakonsko, formalno in deklarativno namenjeni, od tega, razen zmede v svojih v preteklosti ali sedanjosti opranih glavah nimajo nič.

Delu čast in oblast

Oguljena parola, ki jo bomo spet videvali na transparentih ob praznovanju 1. maja. In kaj od te parole delavci danes sploh še imajo? Včasih zelo krute predkapitalistične, skoraj suženjske delovne obveznosti, izžemanja na delovnih mestih, strah pred izgubo le teh, včasih nepotrebne vsiljene delovne obveznosti tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, ter glede na delovne dosežke večinoma nedostojna  plačila s strani delodajalcev, če le te še sploh redno prejemajo. Glede deklarirane parole o časti in oblasti pa si dela

Malo sem te dni gledal informativne in udarne medijske oddaje, prisluhnil modrovanju politikov, tu pa tam prebral kak forumski in blogerski zapis in komentarj, prebiral spletne novice, se s kom pogovarjal, prisluhnil pogovorom v čakajočih vrstah pri zdravnikih, pa sem razmišljal in spet nekaj zapisal, pač zaradi da mi pamet prehitro ne zarjavi, pa morda komu tudi v poduk, ko to prebere.

Hoteli smo večstrankarski politični sistem, kapitalizem in tržno gospodarstvo, imamo jih, a v bistvu smo spet uvedli socializem in spet po stare vzorcu trpimo, njegove posledice obsojamo ter bentimo čez enormo zakonsko predpisovanje kako naj živimo, koliko cesarju, koliko za pretirano socialo, koliko penzionistom, a ko so na vrsti nove parlamentarne volitve, spet najraje volimo socialiste vseh barv, nians in pridevnikov. Smo neumni, naivni ali mazohistični?

Hoteli smo samostojno Slovenijo, imamo jo, a ne vemo kaj z njo sploh početi, če pa že vemo, pa ne znamo ali tega nočemo. Praznike, zastave in prazn

Tole dejansko resnico na spodaj navedenem linku sem našel danes na spletu, ob gledanju katerega bodo šli naši skrajni levičarji in zagovorniki "multikultija" v zrak, režimski mediji ga bodo označili za sovražni govor, politiki pa zanikali vse, kar njim ni v prid. Premier Cerar sam ga sicer ne bo gledal, mi je pa že vnaprej znan njegov hipotetični komentar nanj. Ampak stanje je dejansko takšno, kot ga pogumni in pronicljivi angleški novinar Paul Josef Watson v tem videu pikaže, pa se mi s tem strinjalmo ali ne. Pogostejše in bliže nas bodo naslednje ubijalske eksplozije teh islamskih ekstremistov, kar vsekakor bodo ob tako mlačnih odzivih EU-ja in ostalih akterjev, ki bi lahko kaj bolj konkretnega storili za uničenje izvora tega terorizma, bolj bomo verjeli temu novinarju in njegovim ugotovitvam.

http://klip.si/video-angleski-novinar-brez-dlake-na-jeziku-sokiral-z-resnico-o-teroristicnih-napadih-na-bruselj-14416

Kljub zastrašujoči resnici v tem videu pa vam vseeno želim mirne in doživ

Kar nekaj mailov sem prejel v zadnjem času od svojih znancev na temo nedavnega protestnega shoda v Šenčurju proti vladni politiki ravnanja z begunci in migranti. Zanimivo, kako se na to temo še vedno manipulira s strani vlade, s strani režimskih medijev, s strani uglednih "pravovernih" državljanov in "neodvisnih" civilnih družb in končno tudi s strani opozicijskih strank in nekaterih njenih vidnih predstavnikov. Celo tako ugledni pisatelj kot je Tone Partljič je pristavil svoj lonec in nam meščanom Kranja nalil nekaj kislega vina v svojem modrovanju, za katerega pa sicer ne vem kje in kdaj ga je izustil, a sem ga kar dvakrat prejel po mailu v vednost in razmislek. Verjetno gre v tem članku samo za izsek kakšnega njegovega medijskega intervjuja.

Najprej prepis Partljičevega modrovanja o nedavnem protestnem shodu v Šenčurju:

"Napad na Kranj

Sem mislil, da gre za turško krdelo janičarjev, ki so hoteli zavzeti Kranj in poklati klene in domoljubne Gorenjce! Ki so hoteli sežgati veliko mestn

Gospod poslanec dr. Vinko Gorenak se na svojem blogu z dne 22.2.2016 pod naslovom "Je to še moja Evropa?" sprašuje in ugotavlja ....

Sam sem nekaj že pokomentiral tam, obenem pa sem se odločil da svoje razmišljanje ob tem še malo razširim in objavim na svojem, zadnje čase kar malo zapostavljenem blogu.

Evropa dejansko kleca pod težo in interesi neobvladane (neobvladljive?) migrantske krize. Tudi sam se vedno bolj vprašujem o svoji in slovenski drugorazrednosti v taki Evropi, da naše državljanske drugorazrednosti v Sloveniji sploh ne omenjam. Nam je mar ta drugorazrednost v EU-ju vsiljena, usojena ali pa jo glede na svoja ravnanja pač enostavno zaslužimo? Obstoječa in prikazana sebičnost povsod v EU-ju na vsakem koraku, nepripravljenost sodelovanja med nekaterimi državami znotraj EU-ja (Hrvaška, Višegrajci ...), ozki nacionalni interesi (Nemčija ...), vzvišenost Velike Britanije, ponos Francije, balkanski odzivi in ravnanja Grčije, neprizadetost in nezainteresiranost za resen pristop te

Se vendar ve, kljub vsemu sprenevedanju in zavajanju naivne javnosti s strani levosučne koalicije ter njihovih mainstream medijev, da gre izključno za skrb za državne gozdove. SD je bila v pripravi zakona o teh gozdovih nepopustljiva, še posebej pa sta se izpostavljala Židan in bodoči kandidat z vnaprej zagotovljeno dobro plačano državno službo, brez materialne ali politične odgovornosti, ki sedež novega podjetja že kar umešča v prostor, kjer bo lahko kar peš hodil v novo službo. Zdaj, ko počasi usihajo skrivni dotoki sredstev za preživetje starih kontinuitetnih struktur iz dosedanjih virov, bo to novo državno podjetje kot zdravilni obliž na rano užaljenega ponosa odstopljenega bivšega ministra za obrambo, kot tudi dobro nadomestilo za presihajoča se vimena obubožanih in umirajočih preostalih dosedanjih državnih molznih krav.

Brada te zgodbe sega še v čas, ko nas je pred leti udaril požled, Židan pa je verjetno že takrat zavohal novo priliko, da s podržavljanjem namesto privatizacijo g

Vsem vam, dragi pisci in komentatorji na PW-ju, kot tudi ekipi PW-ja - več sreče, več zadovoljstva, več optimizma, več zdravja in končno tudi več denarja v naslednjem letu vam želi in privošči Vaš Rak.

O domovina, ti si samo ena,

iz sanj, v krvi in s pogumom pridobljena,

a se bojim, na žalost, da boš kmalu,

zaradi atake kontinuitetnikov in njihovih apologetov,

dokončno in sramotno,  spet za vedno spet izgubljena

Ko sem se danes opoldne vračal domov skozi staro mestno jedro Kranja, me je pritegnil plakat z dvema črnobelima fotografijama prestrašenih in izčrpanih osebkov, nalepljen v naglicii in na grobo na izložbeno okno neke trgovine. Pomislil sem na odprtje kakšne fotografske razstave, a glej ga zlomka, ko stopim bližje, vidim, da fotografiji prikazujeta primerjavo nesrečnih ljudi, ki jih je kruta usoda pregnala z njihovih domov. Na plakatu sta pod fotografijama napisa, pod eno Slovenija 2015 ter pod drugo 2. svetovna vojna. Ozrem se malo naokoli in opazim, da so podobni plakati tudi malo naprej, zato sem postal še bolj pozoren.

Počasi se premikam po ulici proti trgu, in kaj vidim? Na vsakih nekaj metrov novi plakati z novimi fotografijami in istimi napisi, nalepljeni skrajno nemarno na izložbena okna prodajaln in poslovnih prostorov. Nalepljeni ponoči na hitrico?  Kaj nam hoče(jo) avtor(ji) plakatov na tak način in s tem povedati? Seveda najprej pomislim, da nekdo hoče opozoriti na krivično

Nek medijski časopis me je danes vzpodbudil, da malo pokomentiram njegovo pisanje, a se je le to sprevrglo v samostojen zapis na blogu, kot že tolikokrat doslej. Trenutna inspiracija pač, ki me zadnje čase največkrat prisili k "umovanju" tukaj.

Malo, zelo malo je zadnje čase stvari, ki jih Slovenci in naša država še zmoremo opraviti uspešno, učinkovito in v zadovoljstvo državljanov in korist države. Mislim, da bi za preštetje tega bilo prstov ene roke kar dovolj. Odkar smo se osamosvojili in upali, da bomo na Slovenskem res sami svoj gospodar, imamo zdaj vedno bolj občutek, da gredo stvari samo še navzdol. Ko spregovoriš s prijatelji, znanci ali pa neznanci o trenutni ljudski apatiji in velikimi razlikami med deklariranim in dejanskim, skoraj vsi menijo, ja ka pa moremo, tudi če kaj rečemo ali predlagamo, se nič ne spremeni. Kogarkoli novega izvolimo v parlament, je še slabši od prejšnjega. Mar res? Se bomo kar sprijaznili z črno usodo in fatalizmom? Kakor pa stvari stojijo in kažejo s

Nekaj mi danes še vedno ni jasno. Z vsebino mojega zadnjega zapisa tukaj na PW-ju z naslovom "Sramujte se predsednik vlade, gospod Cerar", z dne 19.10.2015, sem verjetno zadel v črno, kot se je izkazalo še isti večer, naslednji dan in tudi danes ponoči, a na PW-ju žal ni doživel ustrezne pozornosti da bi zagledal luči dneva v področju objav "priporočamo". Je v njem kaka sled sovražnega govora, žalitev, rasizma, netenja sosedske ali nacionalne nestrpnosti. Sem se kaj zlagal ali izmislil? Vse informacije, ki so mi služile kot osnova in vzpodbuda za objavo omenjenega bloga, izhajajo iz sporočil dnevnih medijev, izjav oblastnikov, politikov ter medijskih izjav samih prebežnikov in pa seveda mojih zaključkov. 

Upam, da prejmem odgovor, ali je to pot šlo za cenzuro na PW-ju, zatiskanje oči pred dejstvi ali pa samo za spregled članka.

Lep pozdrav od Raka.

Stanje s prebežniki iz Bližnjega vzhoda je res konfuzno, iz dneva v dan, iz ure v uro, celo iz minute v minuto bolj.

Prvi hohštapler Balkana, gospod/tovariš Milanović, premier sosednje "bratske" Hrvatske v TV kamere arogantno in zviška zatrjuje, da sta s premierjem Slovenije v stalnih stikih in večkratnih dnevnih pogovorih, kako reševati nastalo situacijo v zvezi z nepredvidljivimi begunci, seveda pa pri tem meritorno navrže, da njih pa že nihče ne bo zafrkaval - beri zajebaval, kako pristopati k reševanju begunske problematike.

Medtem pa naša notranja ministrica, presenetljivo za žensko za katere vemo, da nimajo jajc, z značajno odločnostjo tistih, za katere vemo, da jajca imajo in bi morali odreagirati po "moško", zatrjuje, da se Hrvati na njene telefonske pozive sploh ne odzivajo, in ji s tem onemogočajo kakršnokoli ustrezno ukrepanje za reševanje nastale begunske problematike na tleh Balkana. Pa če vanj Slovenci sodimo ali ne. Po našem obnašanju in ravnanju smo včasih bolj original

Spoštovana in dobro poznana, zdaj že uveljavljena javna osebnost Angelca Likovič, se v svojem prispevku tu na PW-ju sprašuje, kako in zakaj je Slovenija postala "narobe svet". Malo ji, glede na svoje izkušnje, vedenje ter moj svetovnonazorski pogled, odgovarjam tu na svojem blogu, namreč, kako jaz vidim to in kaj si mislim o tem. Upam, da bo moje mnenje prebrala in se zamislila, morda celo kaj pokomentirala, česar bi bil res vesel. 

...... ....... ...... .......

Spoštovana Angelca, da bi se pri nas v kratkem kaj spremenilo na bolje za navadnega državljana, je verjetno še nekaj časa čista utopija, pravzaprav misija "nemogoče".  Zakaj?

- Če dobro premislimo, sta tu najprej ustavno zacementiran volilni sistem, ki omogoča izvolitev in razdrobljenost političnih strank ter njihovo "kupčkanje" in izsiljevanje koalicijskih partnerjev, ter zakonodaja, ki skupaj omogočata manipulacije z neukimi in apatičnimi državljani ter v praksi onemogočata preboj naprednejših demokratičnih sil in struktur, o