Prihaja Božič, praznik topline in sproščenega bivanja v družbi ljudi, ki s katerimi smo srčno povezani, ob spominu na človeka in Božjega Sina, ki nam je pokazal ideal ljubezni. V času, ko slavimo njegovo rojstvo, naj tudi v nas vzcvetijo lepa čustva, srčnost, prijaznost in hvaležnost za vse dobro, kar prejemamo od duha življenja, ki se nam nesebično daruje vsak trenutek našega obstoja.

Tu je nadaljevanje zgodbe (v objavi Gloria in Excelsis Deo) iz videnja nemške nune in stigmate Ane Katarine Emmerich (1774-1824):

* * *

Ob zori so trije glavni pastirji prišli s svojega majhnega hriba v votlino jasli, z darili, ki so jih pripravili. To so bile majhne živali, podobne srnam. Imele so dolge vratove in lepe sijoče oči. Bile so zelo graciozne. Pastirji so jih vodili na tankih vrvicah, na ramah pa so nosili ptice, ki so jih ujeli. Plašno so potrkali na vrata v votlino in sveti Jožef je prišel ven. Povedali so mu, kaj so jim razodeli Božji Angeli ter da so prišli počastiti obljubljeno sveto dete in mu dati svoje darove. 

Sveti Jožef je sprejel njihova darila s skromno hvaležnostjo in odpeljal jih je do blagoslovljene Device, ki je sedela ob jaslicah in je v naročju pestovala novorojenčka Jezusa. Trije pastirji so ponižno pokleknili in ostali dolgo časa v tišini, potopljeni v občutke nepopisne radosti. 

Nato so zapeli napev Gloria in Excelsis Deo, ki so ga slišali prejšnji večer, ko so ga peli Božji Angeli, ki so pastirjem povedali za čudežno rojstvo. Nato so zapeli še en psalm. Ko so želeli oditi, jim je blagoslovljena Devica dala majhno sveto dete, da so ga en za drugim pestovali. Zajokali so od ganjenosti, potem so ga vrnili ter zapustili votlino.

* * *

fotografija Radha 2019

* * *

Pozneje je prišlo še mnogo pastirjev z ženami in otroki, iz svojih bivališč, ki so bila okoli sedem kilometrov oddaljena od votline. Prinesli so ptice, zvitke surove svile in šopke zelišč. Ko so darila izročili svetemu Jožefu, so se ponižno približali jaslim, pokleknili in večglasno zapeli zelo lepe psalme. Peli so tudi:

O majhno detece, rožnato kakor vrtnica, pojavil si se kot glasnik miru.

Preden so pastirji zapustili votlino, so se nagnili nad jaslicami, kakor bi hoteli objeti svetega otroka.

Naslednje dni so pastirji pomagali svetemu Jožefu urediti votlino jasli in sosednje votline. Prihajale so tudi pobožne  žene, ki so pomagale blagoslovljeni Devici. Bile so iz skupnosti Esenov, ki so živeli v bližini. Bivali so v sobah, izdolbenih v skalnati steni, imeli pa so tudi majhne vrtove. Sami so poučevali svoje otroke. Sveti Jožef jih je povabil, kajti njihovo skupnost je poznal iz mladosti, ko je pred svojimi brati bežal v votlino jasli. Že prej jih je večkrat obiskal, ko se je mudil v Betlehemu. Eseni so prihajali z darili in poskrbeli so za gospodinjske potrebe svete družine. (prevedla: Radha)