Članek
Raziskava: Ali bomo vsi postali elektromagnetno preobčutljivi?
Objavljeno Feb 20, 2020

Pismo uredniku: Ali bomo vsi postali elektrosenzibilni?

ÖRJAN HALLBERG1 AND GERD OBERFELD2

1Hallberg Independent Research, Trångsund, Sweden

2Public Health Department Salzburg, Salzburg, Austria

  

Spoštovani urednik,

Vsako leto vse več ljudi trdi, da trpijo zaradi preobčutljivosti (glejte npr. reference, podane v tabeli 1), znane tudi kot električna preobčutljivost (EHS). Obstajajo tudi druge bolezni, na primer fibromialgija in sindrom izgorelosti, ki imajo simptome, podobne simptomom ljudi, ki trpijo zaradi elektrosenzibilnosti.

Na Švedskem je elektrosenzitivnost prepoznana kot hendikep, vendar še vedno obstaja polemika glede diagnoze bolezni. Pogled uradnih vladnih in zdravstvenih organov je, da je ta ovira psihološki pojav, brez podlage v fizičnih ali medicinskih mehanizmih (Swedish National Board of Health and Walfare, SNBHW, 1995). S tem se je nadaljevalo napačno prepričanje, da je zaskrbljen le majhen del populacije zaradi elektrosenzitivnosti ali bližine novih baznih postaj, ki oddajajo radiofrekvenčno valovanje. 

Število prijavljenih primerov elektroobčutljivosti stalno narašča, odkar so bili prvič dokumentirani leta 1991. Tu predstavljeni podatki so ocene in temeljijo na velikih vzorčnih poizvedbah, kjer so bili uporabljeni različni sklopi vprašanj. Da ugotovimo, ali statistični podatki kažejo na podpopulacijo z elektrosenzibilnostjo ali če je ogrožena celotna populacija, smo pripravili poročane ocene razširjenosti v običajnem diagramu porazdelitve tabela 1 in slika 1).

V nasprotju s stališči uradnih zdravstvenih organov, slika 1 kaže, da skupina elektrosenzitivnih ljudi po vsem svetu, vključno s Švedsko, ni samo majhen delček, ki odstopa od preostale zdrave populacije. Namesto tega opozarja na možnost, da bo v kratkem elektrosenzitivnost vse bolj razširjena.  Ekstrapolirani trend kaže, da je mogoče pričakovati 50% elektrosenzitivnega prebivalstva do leta 2017.  Tu predstavljeni podatki so bili zbrani v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, na Irskem, Švedskem, v Švici in ZDA.

Tabela 1: Ocena razširjenosti elektrosenzitivnih ljudi po državah v letih od 1985 do 2004 z ekstrapolacijo treda na leto 2017

Slika 1. Razširjenost (%) ljudi po vsem svetu, ki menijo, da so elektrosenzibilni, prikazana po letih v grafu normalne porazdelitve. Zadnja točka pri 50% je ekstrapolirana vrednost. Razloženo odstopanje je 91%, končna točka ni vključena.

 

  

Address correspondence to Örjan Hallberg, Hallberg Independent Research, Polkavägen 14B, Trångsund 142 65, Sweden; E-mail: oerjan.hallberg@swipnet.se

Electromagnetic Biology and Medicine, 25: 189–191, 2006 Copyright © Informa Healthcare ISSN 1536-8378 print DOI: 10.1080/15368370600873377

Informa Healthcare

VIRI:

(1) http://www.next-up.org/pdf/EHS2006_HallbergOberfeld.pdf

REFERENCE:

References Anonymous estimate: 50,000 in 1994. Elöverkänsligas Riksförbund. (2005). Funktionshindret Elöverkänslighet.

Fox, E. (2004). Rapporteurs Report. WHO Workshop on Electrical Hypersensitivity, Oct. 25–27.

Hillert, L., Berglind, N., Arnetz, B. B., Bellander, T. (2002). Scand J Work Environ Health. 28(1):33–41.

Infas. (2003). Ermittlungen der Befürchtungen und Ängste der breiten Öffentlichkeit hinsichtlich möglicher Gefahren der hochfrequenten elektromagnetischen Felder des Mobilfunks–jährliche Umfragen. B. f. Strahlenschutz. Bonn, Institut für angewandte Sozialwissenschaft GmbH: 1–34.

Infas – Institut für angewandte Sozialwissenschaft GmbH Friedrich-Wilhelm-Straße 18, 53113 Bonn. Ermittlung der Befürchtungen und Ängste der breiten Öffentlichkeit hinsichtlich möglicher Gefahren der hochfrequenten elektromagnetischen Felder des Mobilfunks–jährliche Umfragen–Abschlussbericht über die Befragung im Jahr 2004.

Leitgeb, N. (1995). Electrosensibilität. VBÖ J 1:51–55.

Leitgeb, N. (1998). Electromagnetic hypersensitivity. Proc Int Workshop on EMF and Non-Specific Health Symp. pp. 8–16, Graz, Austria.

Leitgeb, N., Schröttner, J., Böhm, M. (2005). Does “electromagnetic pollution” cause illness? An inquiry among Austrian general practitioners. Wien Med Wochensehr, 153:237–241.

Levallois, P. et al. (2002). Study of self-reported hypersensitity to electromagnetic fields in California. Environ Health Persp 110(4):619–623.

Medicine Social et Preventive de l’Unirvesité de Berne, 2005.

Proof of mobile health risk (2005). This is London, Feb. 9.

Schroeder, E. (2002). Stakeholder-Perspektiven zur Novellierung der 26.BlmSchV. Ergebnisse der bundesweiten Telefonumfrage im Auftrag des Bundesamtes für Strahlenschutz (BfS).

Spiß, B. (2003). Pilotstudie zu Mobilfunkstrahlung und Gesundheit–Modellierung der Immission mit den Programmen NIRView und CORLA. Diplomarbeit an der Naturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Salzburg, Oktober 2003, Salzburg, Austria.

Swedish Labour Union Sif Estimate, 2003. Swedish National Board of Health and Welfare. (1995). Elektriska och Magnetiska fält och Hälsoeffekter. Report, 1.

Swedish National Board of Health and Welfare. (1998). Environmental Health Report.

Swedish National Board of Health and Welfare. (2001). Environmental Health Report.

Swedish National Encyclopedia. (1991). Nationalencyklopedin. elöverkänslighet, 5.

https://vimeo.com/464902651

https://www.marioninstitute.org/electromagnetic-load-a-hidden-factor-in-many-illnesses/?fbclid=IwAR37K5WV6BN3sEsOI4ihkf-s0jI9GWVZbmt2ueFrXmuYL--9QbyEi9GXXJw

*

https://phonegatealert.org/en/ehs-and-its-associated-symptoms-are-caused-by-non-ionizing-artificial-electromagnetic-fields?utm_source=Newsletter+Phonegate+Alert+English&utm_campaign=5d1d848046-EMAIL_CAMPAIGN_7_9_2018_7_57_COPY_01&utm_medium=email&utm_term=0_c59efb38ef-5d1d848046-151608433&ct=t(Y_COPY_01)

Z obsežnim znanstvenim pregledom so raziskovalci dokazali, da obstaja dovolj zanesljivih in doslednih znanstvenih dokazov za priznanje elektro-hiper-senzibilnosti (EHS) kot novega nevrološkega stanja, ki ga povzroča izpostavljenost elektromagnetnim poljem.

*