Zanesljivi biomarkerji za bolezen, ki označujejo in prepoznavajo elektrohipersenzibilnost in multiplo kemijsko občutljivost kot dva etiopatogena vidika edinstvene patološke motnje.

Povzetek: 

 Večina polemik o vzrokih elektro-preobčutljivosti (EHS) in večkratne kemične občutljivosti (MCS) je zaradi odsotnosti priznanih kliničnih meril in objektivnih biomarkerjev za splošno sprejeto diagnozo. Od leta 2009 smo na podlagi obeh vprašanj, klinično in biološko, raziskali 1216 zaporednih primerov poročanja o EHS in / ali MCS, da bi odgovorili na obe vprašanji. Tu poročamo o naših predhodnih podatkih, ki temeljijo na 727 ocenah od 839 vpisanih primerov: 521 (71,6%) je bilo diagnosticiranih z EHS, 52 (7,2%) z MCS in 154 (21,2%) z EHS in MCS. Dva od treh bolnikov z EHS in / ali MCS sta bili ženske; povprečna starost je bila 47 let. Ker se zdi, da je vnetje ključni proces, ki izhaja iz vplivov elektromagnetnega polja (EMP) in / ali kemičnih učinkov na tkiva, sproščanje histamina pa je lahko glavni mediator vnetja, sistematično merimo histamin v krvi bolniki.

Pri skoraj 40% se je povečala histaminemija (zlasti kadar sta bila prisotna oba pogoja), kar kaže, da je pri teh bolnikih mogoče odkriti kronični vnetni odziv. Oksidativni stres je del vnetja in ključno prispeva k poškodbam in odzivu. Nitrotirosin, marker proizvodnje peroksitritra (ONOO ° -) in odpiranja krvno-možganske pregrade (BBB), je bil povečan v 28% primerov. Protein S100B, še en marker odpiranja možganske pregrade, se je povečal za 15%. Cirkulirajoča avto-antitelesa proti O-mielinu so zaznali v 23%, kar kaže, da sta EHS in MCS lahko povezana z avtoimunskim odzivom. Potrdili smo poskuse na živalih, ki kažejo povečanje beljakovin chaperona Hsp27 in / ali Hsp70 pod vplivom elektromagnetnih polj, ugotovili smo povečanje Hsp27 in / ali Hsp70 pri 33% bolnikov. Ker je večina bolnikov poročala o kronični nespečnosti in utrujenosti, smo določili 24-urno razmerje 6-hidroksimelatonin sulfata (6-OHMS) / kreatinin in ugotovili, da se je zmanjšalo (<0,8) v vseh preiskovanih primerih.

Nazadnje smo ob upoštevanju poročanih simptomov EHS in MCS, serijsko merili krvni pretok v možganskih v temporalnih režnjah, za vsak primer s pulzno možgansko ultrazvočno računalniško tomosfigmografijo. Obe motnji sta bili povezani s hipoperfuzijo v kapsulotalamičnem območju, kar kaže na to, da vnetni proces vključuje limbični sistem in talamus.

Naši podatki močno kažejo, da je mogoče EHS in MCS objektivno zaznamovati in rutinsko diagnosticirati s komercialno preprostimi testi.

Zdi se, da obe motnji vključujeta vnetje, povezano hiper-histaminemijo, oksidativni stres, avtoimunski odziv, kapsulotalamično hipoperfuzijo in odpiranje krvno možganske pregrade ter pomanjkanje presnovne razpoložljivosti melatonina; kar kaže na tveganje za kronično nevrodegenerativno bolezen. Nazadnje pogost sočasni pojav EHS in MCS močno kaže na skupen patološki mehanizem.

Reliable disease biomarkers characterizing and identifying electrohypersensitivity and multiple chemical sensitivity as two etiopathogenic aspects of a unique pathological disorder.