VIDEO: Učna ura predsednika vlade Janeza Janše Robertu Pavšiču in Marku Bandelliju na seji preiskovalne komisije o covid-19
Premier Janša: Obkladanje s fašisti in fašizmom ni posledica epidemije. Fašist je bil včasih vsak, ki je nasprotoval partijski diktaturi in nekateri se teh navad še niso znebili
prava .
Slovenija

Petek, 14. januar 2022 ob 14:12

Odpri galerijo

PV Janez Janša na seji preiskovalne komisije DZ o covid 19

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil 6. redne seje preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni covid-19.

				Predsednik vlade Janez Janša na seji preiskovalne komisije o covid-19 | Avtor Kabinet predsednika vlade			Predsednik vlade Janez Janša na seji preiskovalne komisije o covid-19 | Avtor Kabinet predsednika vlade

Predsednik vlade Janez Janša se je sicer že udeležil tudi 2. redne seje omenjene komisije, kjer je glede na vprašanja predsednika preiskovalne komisije in poslancev spregovoril predvsem o ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev širjenja in omejitev okužb s koronavirusom. Več informacij o prvi udeležbi predsednika vlade na seji komisije najdete na povezavi: https://www.gov.si/novice/2021-09-24-predsednik-vlade-janez-jansa-o-ukrepih-v-prvem-in-drugem-valu-epidemije-koronavirusa/

Prav tako se je predsednik vlade Janez Janša udeležil 4. redne seje omenjene komisije, kjer je spregovoril o delu strokovne komisije, ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev in omejitev širjenja virusa, prav tako pa je podrobneje pojasnil naročanje in dobavo cepiv v letu 2020. Več informacij o drugi udeležbi predsednika vlade na seji komisije najdete na povezavi: https://www.gov.si/novice/2021-11-11-predsednik-vlade-janez-jansa-na-seji-preiskovalne-komisije-v-drzavnem-zboru/

Na današnji seji je predsednik vlade sprva odgovarjal na vprašanja o dodeljevanju dodatkov v času epidemije koronavirusa. Kot je dejal, bi želel slišati za dodatne primere neupravičenih izplačil dodatkov, da se to lahko preišče. "Seveda pa vlada nima pristojnosti, da odloča o dodeljevanju dodatkov, vlada sprejme splošni predpis, konkretno pa so o dodatkih odločali predstojniki institucij in so tudi ukrepali, kadar so bile odkrite nepravilnosti pri tem," je povedal premier.

				Poslanec LMŠ Robert Pavšič (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)			Poslanec LMŠ Robert Pavšič (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)

Na vprašanja poslanca o različnih izjavah nekaterih javnih osebnosti (med njimi tudi nekdanjega predsednika republike Milana Kučana) glede fašizma in fašistov, pa je dejal, da kar se tiče obkladanje s fašisti in fašizmom, to ni posledica epidemije, temveč ima daljšo zgodovino. Ob tem je spomnil, da ko je bil junija 1988 v zaporu, je glavni preiskovalec vojaške tajne policije komentiral zborovanje na Kongresnem trgu, kjer je bilo 340.000 ljudmi, z besedami, da po ljubljanskem trgu zborujejo fašisti in da je očitno cel slovenski narod na tej poti, in da v Jugoslaviji ne bo bistveno slabše, če se te ljudi pobije ali iztrebi. "Fašist je bil vsak, ki je nasprotoval partijski diktaturi in nekateri se teh navad tudi v 21. stoletju še vedno niso znebili," je dejal premier Janez Janša.

"Ko gre za zunanje pojave, je normalno, da imata opozicija in koalicija drugačne poglede," je v nadaljevanju komentiral predsednik vlade, kot žalostno pa izpostavil dejstvo, da se je pri drugačnem mnenju vztrajalo za vsako ceno, tudi ko je bilo treba stopiti skupaj v boju z epidemijo.

"Zakon o nalezljivih boleznih, ki je bil sprejet pred 25 leti in je veljal, ne da bi ga kdorkoli kjerkoli osporoval, je določal in še vedno določa, da v primerih, ko neka nalezljiva bolezen grozi prebivalstvu, vlada sprejema zaščitne ukrepe. V številnih primerih zakon pooblašča tudi ministra za zdravje, da sprejema zaščitne ukrepe. Torej zakonska podlaga, za takšne ukrepe kot je nošenje mask, v Sloveniji obstaja že 25 let," je zakonitost glede sprejetih ukrepov komentiral predsednik vlade. "Je pa pandemija, ki je ne razglašajo nacionalni organi, ampak WHO, pokazala, ne le pri nas, ampak tudi drugod, da je zakonsko podlago treba dopolnjevati in slovenska vlada je to naredila v desetih protikoronskih paketih, s katerimi nismo zgolj omilili posledic epidemije, temveč smo tudi dopolnjevali zakonsko podlago za ukrepanje," je povedal predsednik vlade. "Verjetno je bilo pripravljenih na desetine bolj izostrenih zakonskih podlag za ukrepanje, na ustavnem sodišču pa je bilo izpodbijano 2-3% tega," je poudaril predsednik vlade.

				Poslanec SAB Marko Bandelli (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)			Poslanec SAB Marko Bandelli (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)

Na vprašanja o delovanju NLZOH, je predsednik vlade poudaril, da gre za profesionalno in strokovno institucijo, kjer delajo "podnevi in ponoči, da lahko izvedejo vse teste." "Večkrat, ko smo dobili njihove podatke o, na primer, količini virusa v odpadnih vodah v slovenskih regijah, je bilo to pravočasno opozorilo o tem, kaj se bo z virusom dogajalo v prihodnje. In ko sem se pogovarjal s kolegi iz evropskih držav, sem ugotovil, da imajo podobne laboratorije kot mi, vendar pa takšnih podatkov nimajo. Ne poznam primera, da bi pri NLZOH v napovedih zgrešili ali pa da bi prišli do napačnih podatkov," je dejal predsednik vlade, ki je tudi delo direktorice opisal kot profesionalno, pa tudi zgledno in tudi z velikimi žrtvami, "ker to, kar imamo niso normalne razmere in ljudje tam resnično garajo."

Kar se tiče pisma ene do uslužbenk glede delovanja NLZOH, o katerem je predsednika vlade spraševal predsednik komisije, pa je bilo le-to zagotovo odstopljeno ministru za zdravje, ki je zagotovo preveril navedbe iz pisma. "Če bi očitki držali, bi verjetno tudi ukrepali, ali pa bi me obvestili," je ob tem poudaril premier.

Predsednik vlade je na nadaljnja vprašanja, zakaj ni bilo upoštevano mnenje konkretne strokovnjakinje vprašal, ali naj vlada sprejema mnenja na podlagi dejstev posamičnega strokovnjaka ali pa na podlagi celotne stroke. "Torej, če karikiram, ali naj ravnamo v skladu z ločenim mnenjem ustavnega sodnika ali skladno s tem, kar odloča večina?" je vprašal premier in dodal, da predsednik preiskovalne komisije očitno želi, da bi vlada ravnala skladno s tem, kar reče nek posameznik, ki je v sporu z vodjo neke institucije ali nekdo, ki ima neko drugo mnenje. "Če obstajajo različna mnenja, se mora to razčistiti na ustreznih mestih in institucijah," je povedal predsednik vlade.

Na vprašanja glede verifikacije hitrih testov pa je poudaril, da je trenutno hitrih testov na trgu na stotine in da so vsi šli čez različne verifikacije. "V Sloveniji se v tem trenutku dnevno testira tudi 100.000 ljudi. Če bi bili veliki problemi s testi, to ne bi delovalo. So pa bili na začetku problemi, ker se ni vedelo, ali so testi zanesljivi, ni se vedelo, komu zaupati, a to se ni dogajalo le pri nas, temveč povsod v vseh državah. Danes pa je vse to že več ali manj utečeno," je dejal predsednik vlade. Glede hitrih testov pa je tudi spomnil, da jim je del stroke od samega začetka nasprotoval, a izkušnje tudi drugih držav so vplivale na stroko, da se je glede tega poenotila. "Hitrih testov nismo začeli uvajati prvi v Evropi, temveč smo bili eni zadnjih ravno zaradi vseh teh pomislekov," je spomnil predsednik vlade.

"Na vsakem Evropskem svetu razpravljamo o COVID19 in ukrepih držav in enako je bilo tudi, ko je šlo za testiranje. Kot rečeno je bilo sprva veliko dvomov in različnih praks in te razprave sem vedno prenašal na sestanke in delovne skupine, kjer smo se pogovarjali o pripravi ukrepov za vlado, možno je, da sem predlagal, naj se testira karkoli, kar uporabljajo v drugih državah," je povedal predsednik vlade v nadaljevanju. Poudaril je tudi, da nam je Slovaška na njegovo osebno prošnjo slovaškemu predsedniku vlade donirala hitre teste. "Sam teh testov nisem nikoli videl, testov pa se ne da uporabiti, dokler se jih ne verificira in imamo institucijo, ki to preverja in kolikor vem, od Slovaške testov nismo kupovali," pa je premier zavrnil očitke, da je teste iz Slovaške fizično prinesel in naročil NLZOH, naj jih verificira. "Češka nam je posodila zaščitno opremo, rokavice in maske, v količini, kot jo je vlada Marjana Šarca poslala na Kitajsko, Madžarska nam je dala nekaj opreme, enako tudi Poljska," pa je pomoč drugih držav opisal premier.

"Posledice epidemije so različne v različnih državah. Kar se tiče števila umrlih, glede na število okuženih smo v EU na 12. mestu. Število presežnih smrti, če upoštevamo vrstni red te žalostne statistike, pove, da je Slovenija na enakem mestu kot po precepljenosti, torej toliko kot smo precepljeni, toliko smo zaščiteni. Višja kot je precepljenost, manj je hospitaliziranih zaradi koronavirusa in manj jih zaradi tega razloga umre," je povedal predsednik vlade in dodal, da smo v drugem valu epidemije imeli nadpovprečno število presežnih smrti predvsem v domovih za starejše, kamor se 15 let ni investiralo, saj se je denar raje namenjalo nevladnim organizacijam na Metelkovi 6. "To, da se 15 let ni investiralo v domove za starejše ni ideološka tema in povedati je treba, da se je denar namenjal za stvari, od katerih ni bilo nič," je ob tem dodal predsednik vlade.

Premier je tudi dejal, da je v začetku tedna opravil telefonski pogovor z dansko predsednico vlade "Na Danskem je število okužb na milijon prebivalcev večje kot v Sloveniji, a je število ljudi na intenzivnih posteljah bistveno manjše, ker ima Danska skoraj v celoti precepljeno odraslo populacijo. Mi pa imamo odraslo populacijo precepljeno 70%, zato imamo višji delež obolelih oziroma okuženih na bolniških posteljah," je dejal predsednik vlade in poudaril, da Slovenija obveznega cepljenja, ni uvedla in je cepljenje odgovornost vsakega posameznika.

"Na začetku ni bilo cepiva dovolj nikjer, ne pri nas, ne v ZDA, ne v Luksemburgu. Kar se tiče EU, pa smo približno v enakem času prišli do presežkov cepiva, sedaj je cepiva dovolj," je poudaril predsednik vlade Janez Janša in dodal, da ne sam, niti vlada nikoli niso sejali nezaupanja v zdravstveno stroko.

"Sodba o tem, kdo je bil uspešen v spopadu z epidemijo in kdo ne, je z moje strani subjektivna, enako tudi s strani poslancev, objektivno sodbo lahko dajo edino podatki in mednarodne primerjave," je poudaril predsednik vlade Janez Janša in povedal, da je nedavno OECD primerjal ravnanja vlad posamičnih držav, kjer je Slovenija pri spopadu z epidemijo zasedla drugo mesto, takoj za Dansko. "Gospodarstvo je zelo pomembno pri spopadu z epidemijo in na primer že samo hitro testiranje predstavlja velike stroške, ki jih je treba na nek način plačati in če gospodarstvo ne deluje in če epidemija zaduši gospodarstvo, zaduši vse, tudi socialo in normalno življenje. In ko je nevtralna mednarodna institucija seštela ter pregledala različne podatke, je Slovenijo uvrstila na drugo mesto po uspehu spopada z epidemijo," je dejal predsednik vlade. Prav tako je poudaril, da je Slovenija po podatkih lansko leto imela primanjkljaj, ki je bil za 1,6 odstotne točke nižji od načrtovanega. "Zadolžili smo se za milijardno manj, kot je bilo dovoljeno, prav tako smo imeli bistveno boljše rezultate od predvidenih. In vse to so objektivne številke, ki govorijo o tem, kako je bila kakšna država uspešna v spopadu z epidemijo," je zaključil predsednik vlade Janez Janša.

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 16. Jan 2022 at 15:57

0 ogledov

Kako je Jože Možina dokazal, da leve sfera medijskega-političnega spektra znorita ob prikazani resnici glede Dražgoš!
Nekdanja dolgoletna bruselejska dopisnica RTV Slovenija in sedaj predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon se je spet izkazala za dvolično zaradi svojega komentarja ob oddaji Utrip na RTV Slovenija. "Javni servis = vladni servis RTV Slovenija. Sramota! Možina in ekipa. Ni opravičila za uredniško politiko, ki ni deluje več v javnem interesu," je čivknila Fajonova. " Vi Tanja Fajon niste javni interes, vaš grob politični napad/sramotenje novinarja RTV razgalja vašo strašljivo protidemokratično dvoličnost, ki ne bo brez posledic, a ne Sophie in*t Veld ? Naj vam bo jasno, RTV je javna ne vaša. In ne bo popuščanja, ko gre za svobodo medijev in resnico," se je na izjavo Fajonove odzval Možina. Za levi del medijskega in političnega prostora je značilno, da se imajo za velike borce za "našo pluralno, neodvisno in javno" RTV Slovenija. Velikokrat tudi povedo, da se novinarjev in voditeljev na javni televiziji ne sme kritizirati in sprejeti njihovo avtorsko delo. Že dlje časa so do nacionalne televizije kritični vsi tisti, ki razmišljajo drugače kot tranzicijska levica v Sloveniji. Znano je, da na RTV Slovenija še vedno vlada duh "nekdanjega režima in ljubiteljev progresivne woke ideologije." Zato za njih predstavlja šok, če drugače misleči novinar Jože Možina v oddaji Utrip na prvem programu TV Slovenija prikaže resnico o "partizanskem svetem simbolu"- Dražgoše. Prav lepo je opazovati, ko se levo usmerjeni del Slovenije na družabnih omrežjih zgraža nad Utripom v avtorstvu novinarja RTV Slovenija Jožeta Možine. Le zato, ker je prikazal dlje časa trajajočo prikrito zgodovinsko resnico. Zakaj se Erika Žnidaršič spet dela za najbolj nedolžno bitje na svetu?  V preteklih dneh je na RTV Slovenija razburjala oddaja Tarča. V eni izmed oddaj so si ustvarjalci Tarče dovolili, da so izvedli medijski harakiri nad sodnimi postopki nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Trenutni državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve je bil po svojih lastnih besedah žrtev medijskega konstrukta v režiji ustvarjalcev oddaje Tarča. V njem so ga prikazali kot osebo, ki je izigral pravosodni sistem v Sloveniji ter enačili njegove primere z balkanskimi bojevniki, ljubljanskim županom Jankovićem itd... Kangler je svoje navedbe z dejstvi in dokumenti dokazal v dveh oddajah (Tema dneva in Kdo vam laže) na Nova24tv. Pojavljale so se tudi govorice, da je oddaja Tarča ukinjena. Hitro se je izkazalo, da to ni res in bo spet na sporedu enkrat v prihodnje. Voditeljica Tarče Erika Žnidaršič je v delu osrednjih medijev z miselnostjo bivšega režima postala nova nacionalna junakinja. Jenulluova protestna skupščina je tudi dostavila šest tisoč podpisov, da "Erika" mora ostati na RTV Slovenija. Ob tem se je Žnidaršičeva branila, da so enako kot Kanglerjeve postopke analizirali tudi sodne postopke ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Erika tudi tokrat ni povedala celotne resnice. Pri Jankoviću se je ukvarjala s trenutnimi aktualnimi sodnimi primeri, pri Kanglerju pa že s 26 zaključenimi in padlimi sodnimi primeri v korist Kanglerja. Sedaj so v zrak spet skočili "naši borci"  za "našo neodvisno, javno in pluralno RTV". Pred tedni jim ni ustrezalo, da je pogovor z opozicijo vodila Lidija Hren. Le ta je zahtevala od političnih sogovornikov konkretne odgovore, to pa nekaterim sogovornikom iz vrst KUL-a ni ustrezalo. Sophie, ali si Tanja lahko dovoli izvajanja pritiska na novinarja RTV Slovenija Jožeta Možino? Eden najmanj priljubljenih in osovraženih novinarjev na RTV Slovenija s strani tranzicijske levice je Jože Možina. Dolgoletni novinar na RTV Slovenija je trn v peti silam nekdanjega režima s svojimi oddajami o polpretekli zgodovini. V njih pričevalci pripovedujejo o krutostih nekdanjega režima. Po petnajstih letih je Možina pripravil avtorsko delo za oddajo Utrip. Utrip ustvari eden izmed novinarjev informativnega programa RTV Slovenija in predstavi svojo avtorsko videnje dogodkov, ki so se zgodili v enem tednu v Sloveniji. Po mnenju Možine je bil eden najbolj pomembnih dogodkov v preteklih dneh prireditev v Dražgošah. Kaj je tako "grešnega" storil Možina, da je celotna tranzicijska levica skočila v zrak?! Nič posebnega, le v svoj prispevek je uvrstil pričevanja preživelih vaščanov Dražgoš s takratnih časov. Vsi trije pričevalci so povedali, da so za njihovo tragedijo najbolj odgovorni partizani. Na prispevek Možine se je burno odzvala preko Twitterja voditeljica SD Tanja Fajon. Nekdanja sodelavka Možine se je na njegov Utrip odzvala s sledečimi besedami: "Javni servis = vladni servis RTV Slovenija. Sramota! Možina in ekipa. Ni opravičila za uredniško politiko, ki ne deluje v javnem interesu." Tanja Fajon, v čem se vaš čivk razlikuje od podobnih čivkov predsednika vlade Janeza Janše? Trenutni slovenski premier je bil s strani domačih in svetovnih levo-liberalnih medijev večkrat kritiziran in ožigosan za "fašista", ker je na svojem Twitter profilu večkrat zapisal nekaj kritičnih besed o slovenskih medijih. Le zaradi zapisa so mu večkrat očitali, da na tak način vpliva na neodvisno uredniško politiko in napada delo "neodvisnih" novinarjev. Podoben čivk z vsebino je tokrat izvedla Fajonova nad avtorskim delom Možine. Vendar voditeljico Socialnih demokratov Tanjo Fajon ne bo nihče "zašpecal" njeni prijateljici, evropski poslanki Sophie in'T Veld. Le ta je v lanskem letu s svojim odborom LIDE preverjala stanje na področju medijev in vladavini prava v Sloveniji. Sam avtor zagovarja stališče, da novinarji zaradi narave svojega dela morejo biti pripravljeni na kritični odziv javnosti. To je cena poklica. Novinarji RTV Slovenije zato morejo biti pripravljeni, da se o njih izreče kakšna kritika tako z leve kot z desne sfere političnega prostora. Vendar pa se je še enkrat dokazalo, da slovenska levica ni nič drugačna kot desnica v Sloveniji. Zato se dragi KUL-ovci, nehajte deleti nedolžne na medijske prostoru! Luka Perš

Sat, 15. Jan 2022 at 15:11

511 ogledov

Črnogorski državni tožilec Katnić o Derby bananah: "Odkrili smo nekoga iz Ekvadorja, Slovenije in naše!" Derby odpovedal Bar!
Izet Rastoder se je v zadnjih let večkrat vprašal, kako se lahko ista stvar človeku zgodi dvakat? V zadnjih letih so organi pregona v tujini in doma zasegli stotine kilogramov kokaina v škatlah banan znamke Derby v lasti Rastoderja. Iz omenjene družbe so do sedaj vse očitke uspešno zavrnili ter zavrgli vse očitke z izjavo, da so le žrtve tujih kriminalnih združb. Enako so komentirali zadnji dogodek. Rastoder je v intervjuju za Nedeljski dnevnik dejal, da njegovi agenti in nadzorniki predajo blago. Zakaj je vedno kriv špediter, ki prevzeme le naročnikovo robo in mu jo pripravi pripravljalec? Črnogorski državni tožilec Milivoje Katnić je predstavil sveže informacije o primeru zasežene 400-kilogramske pošiljke kokaina v škatlah banan znamke Derby v lasti Slovenca črnogorskih korenin Izeta Rastoderja. Z omenjene družbe so sporočili, da so bili v tednu dni žrtev dveh napadov kriminalnih tolp. Le ti so po njihovih besedah podtaknili stotine kilogramov kokaina v njihove škatle banan.  Naslovnica medija Vijesti o zadnjih informacijah o zaseženi 400 kilogramski pošiljki kokaina v škatlah banan znamke Derby Izeta Rastoderja. (Foto: Posnetek zaslona- Vijesti) Enako naj ne bi bili osumljeni v podjetju Voli, kamor je prispela zasežena pošiljka kokaina. V vodstvu podjetja Voli so tudi odgovorili, da so enajstkrat poslali dopis na organe črnogorske mejne policije, da naj strokovno in tehntno preverijo ves tovor. Tovor z bananami je prišel v črnogorsko pristanišče Bar že 2. januarja 2022. Kot prvega osumljenca so črnogorske oblasti aretirale voznika tovornjaka, a se je hitro izkazalo, da s tem ni imel nič. Na družabnem omrežju Facebook je črnogorski politik in eden največjih strokovnjakov za narko kartele na Balkanu Nebojša Medojević zapisal, zakaj organi pregona ne preganjajo ne naročnika in pripravljaca robe, aretirajo pa le tistega, ki z robo nima popolnoma nič in je s točke A pripeljal v točko B, povzema srbski Informer. V nadaljevanju te preiskave se bo videlo, ali sta vodstvi podjetij Voli in Derby govorili resnico ali pa se je katera izmed njiju zlagala?  Katnić je tako o glavnih osumljencih povedal, da prihajajo iz Ekvadorja, Slovenije in Črne Gore. Le kdo  je skrivnosten oz. skrivnosten Slovenec/ Slovenci, da  je oz. so sodelovali v še eni kriminalni akciji na Balkanu? Foto: Prava Več si lahko preberete TUKAJ. Luka Perš

Sat, 15. Jan 2022 at 15:01

1167 ogledov

Foto in video: Mladi Slovenec zažigal in kot prvi Slovenec igral frajtonarco na javnem dogodku v Saudovi Arabiji!
Predstavljamo vam posnetek in fotografije nastopa Slovenca Mitje Graha s harmoniko pred najmanj 500 gledalci v Saudovi Arabiji. Do sedaj še nismo nikjer zasledili, da bi kateri Slovenec igral na harmoniko na javnem dogodku v največji arabski državi na svetu. Mitja Grah se je tako nehote zapisal v zgodovino slovenske glasbe.  Mitja Grah. (Foto: Instagram) Velikokrat v slovenskih medijih se poroča kako so inovativni slovenski državljani v tujini. Eden izmed njih je tudi Mitja Grah. V letu 2021 se je odločil, da bo svoje nogometne izkušnje kot delavec ob terenu prenesel v Saudovo Arabijo. Le tja ga je povabil eden izmed saudskih nogometnih  prvoligašev.  Nastop Mitje Graha si lahko ogledate na tej povezavi: View this post on Instagram A post shared by مدينة جواثا السياحية بالاحساء (@jawathapark) Mitja se je hitro znašel in postal hitro priljubljen tako med igralci, strokovnim štabom in vodstvom kluba. Tokrat je njegov posnetek igranja na harmoniko delil s slovensko in širšo javnostjo.  Tudi otroci so uživali ob zvokih harmonike. (Foto: Mitja Grah Instagram) Pred najmanj petsto gledalci je občinstvo presenetil z igranjem nekaj narodnih slovenskih viž na svojo harmoniko. Odigral je tudi svojo avtorsko pesem.  Občistvu se je igranje Slovenca dopadlo, nagradili so ga z bučnim aplavzom. Navdušenje med igranjem Mitje na harmoniko. (Foto: Instagram) Mogoče pa bodo strogo vzgojeni državljani Saudove Arabije tudi igranje harmonike sprejeli za del svoje kulture. Mitja Grah. (Foto: Instagram) Luka Perš

Sat, 15. Jan 2022 at 09:19

150 ogledov

Bilo je pred 30 leti, 15.1.1992: Končno, Slovenija postala enakopravna državam v Evropi in svetu!
Enoletna prizadevanja slovenskih političnih predstavnikov na mednarodnem prizorišču so uresničila sanje številnih generacij Slovencev in obrodila sadove, ki so Slovenijo umestili na zemljevid enakopravnih držav v Evropi in svetu. Pot od jasno izražene volje Slovencev »ZA« samostojno državo na plebiscitu 23. decembra 1990 do mednarodnega priznanja Slovenije januarja 1992 je bila zahtevna in velik izziv za mlado državo, a jo je slovenski politični vrh izpeljal v rekordnem času in z najmanj možnimi žrtvami in zapleti. Odklanjanje samostojne poti na levem političnem polu in nasprotovanje sta se preobrnila tik pred plebiscitom, izid z 88,2 odstotka glasov za samostojno Slovenijo pa je presenetil tako rekoč vso slovensko javnost. Po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti 25. junija 1991 so sledili vojaški napad jugoslovanske armade, zmaga Slovenije v vojni in umik sovražne vojske ter 23. decembra sprejetje slovenske ustave. V tem času so potekala uradna in neuradna dogovarjanja slovenskih politikov z mednarodnimi odločevalci, prizadevanja Slovencev v zamejstvu in po svetu ter številne akcije posameznikov, da bi Sloveniji zagotovili mednarodno priznanje. Kljub neenotnosti in burnim razpravam med državami članicami Evropske skupnosti (ES) je predsedujoči Svetu ministrov ES, portugalski zunanji minister João de Deus Pinheiro, v sredo, 15. januarja 1992, sporočil, da je s priznanjem evropske dvanajsterice Slovenija postala enakopravna članica mednarodne skupnosti. Vseh dvanajst držav je priznalo neodvisnost Slovenije in Hrvaške. Slovenijo so druga za drugo priznavale tudi države zunaj Evropske skupnosti. Čeprav je bila odločitev za priznanje prepuščena posameznim državam, pa sta med njimi potekala živahna razprava in usklajevanje na podlagi poročila Badinterjeve arbitražne komisije. V njem je bilo zapisano, da obstajajo pogoji za priznanje Slovenije in Hrvaške, čeprav so bili za slednjo v poročilu navedeni nekateri pomisleki. Ti so se nanašali na potrebo po dopolnitvi ustavnega zakona glede ustrezne zaščite manjšin na hrvaškem ozemlju. Zadržek glede priznanja Bosne in Hercegovine se je nanašal na ne dovolj jasno izraženo voljo prebivalstva BiH glede preoblikovanja v suvereno in neodvisno državo. Po poročilu Badinterjeve komisije sta le Slovenija in Makedonija izpolnjevali vse pogoje za priznanje, ki jih je postavila ES. Glede priznanja Makedonije je bil ogorčen grški premier Konstantinos Micotakis. Protestiral je proti temu, da bi komisija na podlagi arbitražnega poročila začrtala politiko držav, in mu je ob obisku v Rimu uspelo prepričati Nemčijo in Italijo, naj ne priznata Makedonije, dokler se s tem ne bo strinjala Grčija. Tudi portugalski zunanji minister je dejal, da obstaja še precej odprtih vprašanj, preden se bo ES odločila za priznanje Makedonije in BiH. Nemčija je napoved o priznanju Slovenije skupaj z Islandijo in Švedsko sicer sporočila že 19. decembra 1991, uradno pa je priznanje začelo veljati 15. januarja 1992 z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov in protokolom obeh vlad, ki sta ga podpisala nemški veleposlanik v Sloveniji dr. Klaus Peter Klaiber in slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Avstrijski kancler Franz Vranitzky je na seji avstrijske vlade 15. januarja 1991 sporočil, da je Avstrija priznala Slovenijo in Hrvaško ter da upa, da je s tem storjen nov korak v prizadevanjih za mir na tleh nekdanje Jugoslavije. Avstrijski kancler Wranitzky in Dimitrij Rupel Priznanje je ocenil kot novo pripravljenost Evrope za skupno urejanje političnih vprašanj. Sicer si je v Avstriji za priznanje Slovenije najbolj prizadeval avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock. Samostojnost in neodvisnost Slovenije in Hrvaške je 16. januarja 1992 priznala tudi Italija, ob tem pa je izrazila zahtevo za varstvo manjšin. Kot je bilo napovedano, bo dokumente o priznanju obeh držav predsednikoma Milanu Kučanu in dr. Franju Tuđmanu v prihodnjih dneh osebno izročil predsednik Italijanske republike Francesco Cossiga. Ob obisku Londona je Cossiga k priznanju nagovoril tudi britanskega premierja Johna Majorja, tako da je Slovenijo in Hrvaško priznala tudi Velika Britanija. Sledila so še sporočila madžarskega zunanjega ministrstva, ki je objavilo, da navezuje diplomatske odnose z obema republikama. Francija je brez zadržkov priznala neodvisnost in samostojnost Slovenije in predlagala takojšnjo navezavo diplomatskih odnosov. Glede Hrvaške je izrekla formalno priznanje, pred navezavo diplomatskih odnosov pa od nje pričakuje, da bo uredila zaščito manjšin na svojem ozemlju. Glede priznanja Makedonije in BiH je sporočila, da se bo odločala v okviru ravnanja drugih držav članic ES ter da bo še naprej vzdrževala stike s preostalim delom Jugoslavije. Priznanje Slovenije in Hrvaške so izrekli tudi Belgija, Luksemburg, Španija, Poljska, Portugalska, Malta, Norveška, Danska, Irska in Bolgarija, slednja je sporočila, da priznava vse štiri republike nekdanje Jugoslavije. Med nečlanicami Evropske skupnosti so Slovenijo in Hrvaško priznale še Švica in zunaj Evrope Avstralija in Kanada. Slovenije pa še vedno niso priznale Združene države Amerike (ZDA), saj so vprašanje priznanja pogojevale z reševanjem celotne jugoslovanske krize in končanjem vojne. Ameriško nepriznanje je Sloveniji onemogočalo vstop v Organizacijo združenih narodov (OZN), vendar je bilo pričakovati, da bodo kmalu sledile odzivu članic ES. Nad nepriznanjem so bili razočarani Slovenci v Ameriki. Komentirali so, da razvoj dogodkov potrjuje, da je ameriško stališče poleg Rusije, ki prav tako ni priznala Slovenije, v svetu vse bolj osamljeno, zato ne bo zdržalo dosti časa. Nad nepriznanjem so bili razočarani tudi Slovenci iz Kanade in sporočili so, da je ameriško stališče v popolnem protislovju z usmeritvami ameriške zunanje politike o podpiranju demokratičnih procesov v svetu. Slovenija praznuje! Čeprav na začetku osamosvojitvene poti levi politični pol ni verjel v samostojno pot Slovenije in je bil še vedno zagledan v ohranitev Jugoslavije, pa je čas pokazal, da je bila odločitev takratnih tvorcev slovenske države pravilna in zgodovinsko potrebna. Vsakršno zaostajanje in zamuda na tem področju bi Sloveniji prinesla dolgotrajne in hude posledice. Mednarodno priznanje je Slovenija dosegla v izredno kratkem času, brez večjih turbulenc in z zelo nizko družbeno ceno. Dr. Jože Pučnik, predsednik SDSS, je ob mednarodnem priznanju Slovenije izjavil, da je to logični konec prizadevanj Slovenije za samostojnost in da je v to vedno verjel, ter je ob tem izrazil veselje nad priznanjem države Slovenije. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je pozneje izjavil, da je bilo mednarodno priznanje Slovenije "krona osamosvajanja". Brez priznanja bi bil projekt nedokončan in nepotrjen. Ključni so bili priznanje Svetega sedeža in ES ter prizadevanja takratnega nemškega kanclerja Helmuta Kohla in luksemburškega predsednika Jacquesa Santerja. Predsednik Slovenije Milan Kučan je dan priznanja označil za novo etapo v življenju slovenskega naroda in potrditev, da znamo živeti v svoji državi. Ta dan pomeni tudi uradni in ne samo dejanski konec Jugoslavije. Volja slovenskih državljanov, da oblikujejo svojo državo, ne bo škodila interesom nikogar, hkrati pa bo dokazala, da je sposobna z vsemi pravicami in dolžnostmi vstopati v življenje mednarodne skupnosti. Veselje je izrazila tudi Slovenska škofovska konferenca z dr. Alojzijem Šuštarjem na čelu, ki je zapisala, da je to edinstveni dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Izrekla je čestitke političnemu vodstvu in vsem državljanom in za Slovenijo prosila božji blagoslov. Spomnila se je vseh, ki so si kadar koli v preteklosti prizadevali za demokracijo in svobodo, veliko pretrpeli in dali celo življenje zanjo . Posebej se je zahvalila papežu Janezu Pavlu II. In Vatikanu, ki je državo Slovenijo priznal že 13. januarja 1992. Argentina je kot prva država v Južni Ameriki samostojno Slovenijo priznala 16. januarja 1992. Prof. Tine Vivod, predsednik Zedinjene Slovenije, je čestital slovenskemu narodu ob sprejetju v mednarodno skupnost enakopravnih držav. Slovenskim rojakom in rojakinjam v Argentini se je zahvalil dr. Janez Dular, minister za Slovence po svetu, in poudaril, da je prav vneto delo slovenskih skupnosti in posameznikov pripomoglo k tako hitremu argentinskemu priznanju slovenske države. Izrazil je željo, da bi ta dogodek Slovencem v Argentini prinesel osebno zadoščenje in dodatno spodbudo za ohranjanje slovenskega izročila v tej državi. Avtorica: Marta Keršič Vir: gov.si

Sat, 15. Jan 2022 at 09:11

170 ogledov

Creditreform Rating potrdila bonitetno oceno Republike Slovenije AA-, s stabilnimi obeti
V petek, 14. januarja 2022, je bonitetna agencija Creditreform Rating potrdila bonitetno oceno Republike Slovenije AA-, s stabilnimi obeti. Agencija v poročilu predstavi glavne dejavnike za visoko bonitetno oceno. Kot prvega navede izjemno raznoliko gospodarstvo, ki se ponaša z močnim trendom rasti in fleksibilnim trgom dela. Agencija pričakuje, da bo gospodarska rast še naprej višja od rasti v evro območju. Nadalje poudari obete konstruktivne srednjeročne rasti, ki pa jo na dolgi rok lahko ogrozi nepravočasna uvedba reform na področju demografskih sprememb in področju zdravstva. Ob tem agencija poudari, da je bil viden napredek na področju reforme dolgotrajne oskrbe že narejen.     K visoki bonitetni oceni prispeva tudi članstvo Slovenije v EU oziroma v ekonomsko monetarni uniji. Agencija pa ocenjuje, da bližajoče volitve ob politični razdrobljenosti prinašajo nekoliko negotovosti glede politične stabilnosti in reformnega napredka. Pomemben dejavnik visoke bonitetne ocene Slovenije Credireform Rating vidi tudi v napovedih znižanja javnega dolga v naslednjih letih. Preudarno upravljanje z dolgom, ugoden obseg likvidnostne rezerve in visoka dostopnost virov financiranja znižujejo fiskalna tveganja. Zunanjetrgovinska tveganja, ki so povezana z majhnim in odprtim gospodarstvom, agencija vidi kot obvladljiva, saj so podprta s presežkom tekočega računa plačilne bilance in ugodno mednarodno investicijsko pozicijo.

Fri, 14. Jan 2022 at 15:32

638 ogledov

Tudi Hrvate pretresa pravosodna afera, na EU sodišče imenovali osebo, ki je kriminalnim združbam izdajala zaupne podatke
Nekaj dni nazaj sem pisal o aferi BORG, ki pretresa sosednjo hrvaško, ko je skupina "svetovalcev," ki jih je za pripravo zakona Lex Agrokor kot osnovo za sanacijo in prestrukturiranje Todoričevega Agrokorja imenovala podpredsednica hrvaške vlade Martina, v enem letu samo za svetovalne storitve in honorarje pospravila skoraj 100 milijonov evrov. Dejstvo je, da je Afera BORG, Damoklejev meč nad glavo predsednika hrvaške vlade Andreja Plenkovića HDZ.  Člani fantomske skupine BORG: Branimir Bricelj, Matko Maravić, Tonči Korunić, Tomislav Matić in Boris Šavorić, so se sestajali tudi v vladni palači na Markovem trgu, foto jutranji.hr Afera sama pa je razgalila tudi gnilobo v hrvaškem pravosodju. Medij Nacional je namreč od zanesljvih virov v pravosodnih krogih izvedel o  številnih spornih  okoliščinah imenovanja Sani Ljubičić, nekdanje zagrebške županijske državne tožilke, za Evropsko tožilko v Zagrebu. Več Nacionalovih virov namreč meni, da je njena izvolitev v to institucijo sporna, prav zaradi sledi, ki jih je pustila v primeru Agrokor. "V Luksemburgu imamo svoje dekle," kroži vest po hrvaškem kriminalnem podzemlju Po pisanju Nacionala naj bi šlo za Suzano Stupar, namestnico okrajne državne tožilke v Vukovarju, ki ji  USKOK že nekaj časa prisluškuje zaradi suma izdajanja zaupnih informacij mafijskim skupinam. Stuparjeva je že bila izbrana na natečaj za usposabljanje za opravljanje sodniške funkcije na Sodišču Evropske unije. Zato ne preseneča, da so se pripadniki "Čepinovega klana" v kavarni Plaza na zagrebškem Kvaternikovem trgu pred več pričami na vsa usta hvalili kriminalnim kameradom Nikico Jelavićem in njegovimi knežiškimim klanom, da  "Na sodišču v Luksemburgu imajo svoje dekle." Pri tem so mislili na Suzano Stupar, namestnico županijske državne odvetnice v Vukovarju in soproge člana klana Čepina, skupine Milana Stuparja po imenu Dutan, ki se je pred kratkim z  njo zaročil kar na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Tisti, pogovorno rečeno, gostilniški pogovor v kafiču, v katerem se pogosto sestajajo podjetniki sumljivega slovesa, povezani s skupino Čepin in njihovih kameradov iz nekdanje knežje skupine, je seveda prišel na ušesa Nacionalu, ker gre za afero, ki opozarja na vso gnilobo hrvaškega pravosodnega sistema. Shema nazorno prikazuje medsebojno prepletenost pravosodnih organov, nekdanje vukovarske tožilke Suzane Stupar in kriminalnih združb, preko njenega zaročenca Milana Stuparja, ki je na čelu Čepinovega klana. Gostilniške trače so potrdili policijski izsledki, preiskovalci USKOK-a so s pomočjo prikritih metod kar nekaj časa prisluškovali Suzani Stupar, namestnici okrajne državne tožilke v Vukovarju. Sicer pa smo Slovenci konec lanskega leta izvedeli za podobno afero. Uslužbenka državnega tožilstva Tanja Tolimir je že nekaj časa za rešetkami, ker je kavaškemu klanu izdajala zaupne informacije o potezah, ki jih bo pri pregonu te kriminalne združbe uporabijo državno tožilstvo. Tudi v tej aferi je bil kurir kar Tanjin partner, sicer član kriminalne združbe. O tem več: Tanjo Tolimir, ki je izdajala kavaškemu klanu! To je njena slika! Razkrivamo partnerja Tanje T.! b.c.
Teme
PV Janez Janša Preiskovalna DZ o covid 19 Robert Pavšič Marko Bandelli

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

VIDEO: Učna ura predsednika vlade Janeza Janše Robertu Pavšiču in Marku Bandelliju na seji preiskovalne komisije o covid-19