Izjava ob obisku policije v zvezi z izbrisom Zlatana Čordića – Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi
Včerajšnji dogodek je najmanj škandalozen in sam po sebi s strani MNZ zahteva notranjo preiskavo v PU Ljubljana
prava .
Slovenija

Petek, 14. januar 2022 ob 13:54

Odpri galerijo

Zlatan Čordić Zlatko
Celotni članek je na voljo le naročnikom.
BERITE PRAVA.SI ŽE OD
VISA, MASTERCARD
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 24. Jan 2022 at 23:30

0 ogledov

Čas je, da odgovorni odgovorijo na "luknje" o ustrezni izobrazbi vrhovnega sodnika Branka Masleše. Kje imajo svojo vest?!
Novinarka Nova24tv Sara Bertoncelj je že nekajkrat napisala bistvo zgodbe o iskanju odgovorov glede ustrezne strokovne izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše. Kako je možno, da je Masleša potencialno prvi dan po morebitni opravljeni diplomi (31.3.1975) šel takoj služit vojaški rok v Zadar (po takratni zakonodaji mu je zadostovalo opraviti leto dni služenje vojaškega roka),  se poleg urjenja za vojaka naučil več kot 2500 strani priročne literature, v mesecu maju igral še šah v Zadru, 10. junija leta 1976 uspešno opravil pravosodni izpit in se takoj oz. nekaj mesecev kasneje že zaposlil kot pomočnik tožilca v Sarajevu? V primeru, da vse to drži, si zasluži Branko Masleša naziv pravosodni Mozart. Vendar se je v zgodbi pojavilo preveč lukenj, da bi dejansko Masleševa strokovna izobrazba za opravljanje funkcije vrhovnega sodnika bila po vseh "reklcih". Zakaj se prve luknje o ustreznosti opravljenega pravosodnega izpita "sodnega vojaka" Branka pojavijo že v zakonodaji Socialistične republike BiH? Prva težava se že pojavi pri bosanskem Zakonu o opravljanju pravosodnega izpita iz letih 1971 in 19773. V letu 1971 piše, da je pogoj za opravljanje pravosodnega izpita dve leti pripravništva. V zakonu iz leta 1973 pa piše, da leto dni pripravništva morajo opravljati tisti, ki so jo opravljali na sodišču, tožilstvu, odvetniških pisarnah ali javnem pravobranilstvu. Vsi ostali so morali opraviti dve leti. Enako pade že po slovenski zakonodaji iz leta 1972 in 1980 glede priznavanja pravosodnih izpitov iz nekdanjih republik nekdanje Jugoslavije. Enako že po takratni slovenski zakonodaji je moral diplomirani pripravnik prava pred pristopom k opravljanju pravosodnega izpita opraviti dve leti pripravništva. Zakaj je suverena in neodvisna država Hrvaška dokaz, da v Sloveniji po sprejetem pravnem redu bosanski pravosodni izpit Branka Masleše ne zadošča za opravljanje funkcije vrhovnega sodnika Republike Slovenije?  Še eno pomembno malenkost je ugotovila v svojih člankih novinarka Nova24tv. Ali so vse republike nekdanje Jugoslavije priznale pravosodne izpite iz nekdanjih republik SFRJ?  Kot so  v Nova24tv že omenili, Hrvaška tak člen v svoji zakonodaji na primer ima in pravi, da se pravosodni izpiti, ki so bili opravljeni pred novembrom 1991 v nekdanji SFRJ, priznajo kot pravosodni izpiti opravljeni na Hrvaškem. Tako je hrvaška ureditev še dodaten argument, da bi morala obstajati posebna določba, ki izenačuje pravosodne izpite – če je ni, izpiti niso izenačeni. Slovenija in Hrvaška sta suvereni državi, kar se tiče ureditve pravosodja, bili sta suvereni tudi kot socialistični republiki znotraj SFRJ – dejstvo, da se je zdelo Hrvatom potrebno to izenačitev posebej navesti v zakonu, pomeni, da če tega ne bi navedli, bi bil položaj enak, kot je pri nas in pravosodni izpit opravljen v BiH ne bi bil izenačen s slovenskim. Kar je konec koncev nekajkrat odločilo tudi vrhovno sodišče je zapisano v člankih nekdanje avtorjeve novinarske sodelavke. Tukaj si lahko jasno pogledate razliko med Slovenijo in Hrvaško :   Hrvaška zakonodaja o priznavanju pravosodnih izpitov v nekdanjih republikah SFRJ. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv) Uradni odgovor Ministrtva za pravosodje v letu 2019. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv) Tukaj se še odlično izpostavi nekaj dejstev, ki ga v članku z naslovom Sodni svet pričakuje pojasnila Masleše glede veljavnosti potrdil, glede presoje pa so si pilatovsko umili roke  na Nova24tv poudari dolgoletni vrhovni sodnik in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec.  Ob tem, ko je sodni svet zapisal, da “ni pristojen za preverjanje izpolnjevanja formalnih pogojev kandidatov za sodniško mesto, ko gre za izbirne postopke, ki so pravnomočno že zaključeni”, so pozabili na to, da izvolitev sodnika v državnem zboru ni pravnomočno končan postopek in da nezakonitosti v postopku imenovanja vselej privedejo do nezakonitega sodnika in nezakonitega sodišča, je poudaril vrhovni sodnik Jan Zobec pove za Nova24tv. Zobec je že večkrat javno povedal, da je svoja dokazila o ustrezni izobrazbi pripravljen javnosti pokazati takoj. Zakaj? Ker vse to ima v svoji personalni mapi na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. V našem mediju smo tudi predstavili zgodbo nekdanje okrajnega sodnika, ki je moral zaradi ugotovljene pomanjkljive izobrazbe moral iti delat ponovno pravosodni izpit v Sloveniji. Vse to imamo v zapisano v Zakonu o sodniški službi in Zakonu o pravniškem državnem izpitu (ZPDI).  Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv Zakaj odgovorni v slovenskem sodstvu ne prevzamejo odgovornosti in slovenski javnosti odgovorijo na preprosta pravna vprašanja? Ali jim je res tako vseeno, da slovensko sodstvo zaradi primera Masleša izgublja ugled, integriteto in zaupanje? Kje imajo vest? Tako se pojavi še ena luknja o potrditvi pravilno zakonite ustrezne strokovne izobrazbe nekdanjega predsednika VS RS Branka Masleše. Nastalo zagato bi z lahkoto rešili Sodni svet Republike Slovenije, predsednik Vrhovnega sodnika Damijana Florjančiča, spoštovani Masleševi koprski sodni kolegi ali sam Branko Masleša. Nekdo izmed njih bi moral takoj predstaviti pravno močno argumentirano po členih slovenske sedanje in pretekle zakonodaje, da pravosodni izpit Masleše strokovno ustrezno po slovenski Ustavi veljaven in zakonit. Enostavno zgoraj našteti bi se morali zavedati, da so vzgled za delovanje na stotinam mladim slovenskih študentom prava, ki se izobražujejo po slovenskih in tujih pravnih fakultetah. Ali lahko zgoraj našteti pred študenti vzbujajo zaupanje spoštovanih in cenjenih pravnih avtoritet v Sloveniji?  Pa še nekaj, spoštovani slovenski državljani. Večina med vami je morala predložiti ustrezna dokazila ob svoji zaposlitvi. V primeru, da bi vas kdorkoli o tem zaprosil, bi najverjetneje to pokazali, da bi takoj odpravili dvome. S tem pa bi tudi dokazali, da je vaša vest čista. Ali lahko imajo čisto vest vsi vpleteni v to sodno farsično telenovelo o posredovanju odgovorov ustrezne izobrazbe nekdanjega predsednika VS RS Branka Masleše? Ali Vrhovno sodišče Republike Slovenije že ve, da se v njihovih vrstah skriva še kak vprašljivi "Masleša" glede ustrezne strokovne izobrazbe med sodniškimi vrstami?  V našem mediju smo tudi pisali o zahtevi po ZDIJZ , da naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije posreduje zainterisiranosti slovenske javnosti podatke o ustrezni strokovni izobraženosti vseh sodnikov o Sloveniji. Upajmo le, da bo VS RS upošteval javne zahteve dela slovenske javnosti. Levi nevladniški politični pol je v času epidemije velikokrat obrnilo na Ustavno sodišče, da se z vladnimi odloki krši Ustava. Vprašajte se, ali se tudi vam ne kršijo vsaj pravice do javnega vedenja o izobrazbi dolgoletnega državnega uradnika? Zakaj je to pomembno? Ker vi slovenski davkoplačevalci vsakodnevno poskrbite, da imajo vsi v državnih podjetij in institucijah vsak mesec na točen dan v mesecu zagotovljeno svojo plačo. Vrednota sodnika je, da je moralen s čistjo vestjo, integriteto in ugledom,  kot so v javnosti omenili pravne avtoritete dr. Ernest Petrič, dr. Peter Jambrek in dr. Matej Avbelj. Poudariti pa je tudi treba oddajo Razkrito, v kateri so nastopili Peter Jambrek, Jan Zobec, Ernest Petriča in Zvjezdan Radonjić. Sodeč po njihovih besedah v oddaji bodo morali vodilni v slovenskem sodstvu opraviti veliko dela, da bodo povrnili spoštovanje in ugled institucijam, ki jih predstavljajo. Ja, lahko pa že na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vedo, da se bo med preostalimi slovenskimi sodniki še našlo "Osumljenih pet."  Kdo je tokrat Keyser Soze? Luka Perš p.s.: Pa še to. Ne pozabite na besede Anastazije Martinčiča, da so za 20 milijonov evrov podkupili odgovorne v postopkih, da bo proces Balkanski bojevnik padel. Jp, Martinčićeve besede so se uresničile konec novembra 2021. Foto: Posnetek zaslona-Dnevnik in Nova24tv

Mon, 24. Jan 2022 at 15:04

581 ogledov

Črnogorska kokainska zgodba. Ko "pade" kokain, začnejo padati glave.
V podzemlju je neizpodbitnih dvoje dejstev - ne more dolgo mirovati, zato vsako kratko zatišje običajno prinaša neurje, najmočnejša neurja pa se začnejo, ko mafijski  klani ostanejo brez velikih količin kokaina. Potem "glave začnejo padati". Cetinjana Jasminka Šahovića, domnevnega člana "škaljarskega klana", je v ponedeljek razstrelila bomba, podstavljena pod njegov avtomobil v podgoriškem naselju Tolosa, Motiv likvidacije policija še preiskuje, ker pa se je zgodila le nekaj dni po tem, ko je črnogorska carina v pošiljki Rastoderjevih banan Derby odkrila več kot pol tone kokaina in način, kako je bil izveden atentat, pripelje do sklepa, da gre za še en mafijski obračun med sprtimi kotorskimi klani. Šahovića so likvidirali zjutraj, nedaleč od najete hiše, v kateri je živel z družino. Menda naj bi se takoj, ko je zapeljal na cesto, aktivirala podtaknjena eksplozivna naprava. Zaradi siline eksplozije je njegovo telo izletelo iz avtomobila na cestišče, vozilo pa je nadaljevalo z pot, dokler ni udarilo v ograjo ob cestišču. Razlog za Šahovičevo likvidacijo je posledica zasega dveh ton kokaina v Črni gori, od tega se je ena zgodila 10. januarja letos, prejšnja pa avgusta 2021. Naj spomnimo! Črnogorski cariniki so 10. januarja v pošiljki banan, namenjeni družbi enega najbogatejših Črnogorcev Dragana Bokana, našli več kot pol tone kokaina. O zasegu ni govoril nihče z MNZ, v Bokanovem podjetju "Voli" pa so zanikali sleherno povezanst z  mamili, najdenih v tovoru Rastoderjevih banan Derby. Nekaj mesecev pred tem se je zgodil največji zaseg kokaina v tem delu Evrope. Policisti so 26. avgusta v zetskem naselju Mojanovici v skladišču podjetja v lasti Budimirja Krstovića, bolj znanega kot Budo Banana, našli 1400 kilogramov kokaina, skritega v škatlah Rastoderjevih banan Derby.  Krstovića in njegovo hčerko Marino so aretirali zaradi tihotapljenja mamil, po informacijah črnogorskih preiskovalcev naj bi se za naročilom kokaina skrivala varnostno zanimiva oseba, domnevno pripadnik enega od črnogorskih mafijskih  klanov. Vsekakor so tisti, ki obvladujejo balkanski trg z mamili, bili v zadnjih mesecih deležni težkih udarcev, zaplenjena jim je bila droga, s katero bi v prodaji na "drobno" zaslužili nekaj sto milijonov evrov. Zato je bilo le vprašanje časa, ko bo mafija odgovorla z maščevalnimi ukrepi.  Le nekaj večjih mafijskih "rib," likvidiranih v zadnjih dveh letih po Evropi. Vojna med Škaljarskim in Kavčanskim mafijskim klanom traja ža sedem let Vojna med "Kavackim" in "Škaljarskim" klanom, ki sta vse do leta 2014 sestavljala eno samo kriminalno združbo, se je začela zaradi izginotja 300 kilogramov kokaina v Valencii. V tisti sedemletni vojni je bilo ubitih najmanj 49 ljudi, vse pa se je začelo z likvidacijo človeka, ki je veljal za odgovornega za izginotje mamil.  Na Novem Beogradu so 20. februarja lani ubili "skalarja" Gorana Radomana. Morilec, ki se mu je  mimo varnostnih kamer uspelo pretihotapiti v podzemno garažo poslopja, ga je čakal pri dvigalu, dokler se ni pojavil malo po polnoči. Ko je parkiral in odprl vrata avtomobila, je morilec odprl ogenj. Ustrelil ga je s 25 naboji iz "hekerja", nato pa mirno odšel s kraja zločina. Med kriminalci se je hitro razširil glas, da je Radoman izgubo tovora kokaina plačal z glavo.  Črnogorski kriminalci so ga sumili, da je mamila, 300 kilogramov kokaina, shranil v svojem stanovanju v Valenciji, da bi začel delati izključno zase.  Likvidirani Šahović stari znanec črnogorske policije Šahović je bil večkrat aretiran, v zaporu odsedel poldrugo leto, je po policijskih evidencah osumljen, da je od januarja do julija 2017 z več osebami naročal, si prilastil in razpošiljal blago več podjetij, torej da so prek Bilmor Commercea, katerega lastnik je bil, oškodovali več podjetij za najmanj 66.000 evrov. Avgusta 2017 je obtožen, da je pred letom dni v podgoriški soseski City z železno palico pretepel odvetnika Lazarja Akovića. Tožilstvo je napad označilo kot poskus umora, pri identifikaciji pa naj bi odvetnik prepoznal Šahovića kot napadalca, vseeno pa črnogorski policiji ni uspelo dokazati, da je odgovoren za ta napad.

Mon, 24. Jan 2022 at 10:06

431 ogledov

Le še do zadnjega januarja do naročnine na vsebino #prava.si po diskontni ceni
Spoštovani bralci spletnega medija Prava.si, v imenu obeh novinarjev, Borisa Cipota in Luke Perša, se zahvaljujeva za vso dosedanjo podporo. Priznati moram, da se je veliko naših bralcev pozitivno odzvalo na novoletni  prehod na naročninski sistem. S 1. januarjem smo ponudili dostop do plačljivih vsebin po res izredno ugodni, diskontni ceni. Ker se januar počasi bliža h koncu, zato vsem, ki se še želite naročiti na medij prava.si poziv, da izkoristijo predplačniško ugodnost, torej diskontno ceno naročnine. Sicer pa, postopek naročanja je zelo preprost. Noročnino poravnajte preko položnic ali na kak drug način, nato pa s svojega elektronskega naslova  pošljite elektronsko sporočilo z dokazilom o plačilu ma elektronski naslov  narocnine.prava@gmail.com, mi pa vam v najkrajšem času omogočimo dostop do vsebin. Na dnu naslovne strani je "konzola" z napisom Plačilo naročnine s položnico Na voljo so letna, mesečna in tedenska naročnina. Promocijska cena za letno naročnino bo v mesecu januarju 12 €, v preostalih mesecih 15 €. To pomeni, če se odločite, da bi postali letni naročnik npr. 4.6. 2022, vaša letna naročnina traja do 4.6. 2023. Tedenska naročnina bo 1 €, mesečna 3 €. Kje se lahko naročite in obrnete v primeru težav? Vsi naročniki se boste naročili na spletni naslov narocnine.prava@gmail.com.  Tako vam bomo omogočili tudi najhitrejši dostop do naših vsebin. V primeru težav in nejasnosti se isto obrnite na narocnine.prava@gmail.com. - letna naročnina 12 € (januar), 15 € od 1. februarja dalje- mesečna naročnina 3 €- tedenska naročnina 1 €

Sun, 23. Jan 2022 at 23:39

635 ogledov

ZDA na črno listo uvrstile 65 podjetij povezanih z družinskim klanom Milorada Dodika? Se za njimi skriva kdo iz Slovenije?
Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike (ZDA) je napovedalo sankcije proti Miloradu Dodiku zaradi njegovega koruptivnega delovanja ter nenehne grožnje stabilnosti in ozemeljski celovitosti BiH. V obrazložitvi sankcij je zapisano, da je Dodik na novem ameriškem črnem seznamu zaradi korupcije in ogrožanja mirovnega sporazuma, poroča bosanski medij Vijesti Srpske. O sporni poslih družinskega klana Milorada Dodika ni treba izgubljati besed. V našem mediju smo med drugim predstavili afero Prointer. V njej sta osrednjo vlogo odigrala Dodikov sin Igor in znanec Aleksandra Čeferina, nekdanji predsednik srbske nogometne zveze Slaviša Kokeza. Podjetje Prointer je le eno izmed mnogih podjetij, ki se je znašlo na črni listi ameriških oblasti. Podjetje Prointer je le v času Dodikove vladavine na "lepe oči" zaslužilo z javnimi institucijami v Republiki Srpski preko 154 milijonov KM ( nekaj nad 78 milijonov EUR).  Afera Prointer. (Foto: Posnetek zaslona- zurnal.info) Vjesti Srpske še pišejo, da je Dodik v BiH vzpostavil patronažno mrežo, od katere ima poslovno politično omrežje dolgoletnega voditelja RS korist. Kot primer svojih koruptivnih ravnanj je Dodik tesnim poslovnim sodelavcem dal vladne pogodbe in monopole v RS. Dodik je svoje koruptivne prihodke uporabljal za podkupovanje in dodatne koruptivne dejavnosti za uresničevanje svojih osebnih interesov na škodo državljanov RS - zaključuje obrazložitev. Naslovnica medija Vijesti Srpske o seznamu 65 podjetij, ki so se znašli na črnem seznamu oblasti v ZDA. (Foto: Posnetek zaslona- Vijesti Srpske) Poglejte si seznam podjetij! Ali se za katerim skrivajo tudi slovenski državljani? Vijesti Srpske so predstavili seznam podjetij, subjektov, ki so neposredno in nedvoumno povezana s sorodniki in člani družine Dodik. Ali se za katerim od naštetih podjetij skriva kakšen slovenski državljan bomo morebiti enkrat prihodnje v našem mediju. To je seznam : 1. Kaldera 2. GP krajina 3. Grand trade 4. Red Box media 5. Eco Group (več pravnih oseb povezanih s poslovnežem Vicom Zeljkovićem, predsednik nogometne zveze BiH) 6. Infiniti internacional group 7. Moja apoteka 8. Euphoria marketing 9. DL plakat 10. ATV elevizija i radio 11. Faktor Magazin 12. BL – portal 13. Infiniti ADS 14. EP mobile 15. Infinity Energy and ITSS 16. RK Boska 17. Delta Planet 18. Prointer 19. “EVL doo” Elektronska video lutrija 20. Senet doo 21. Sirius 22. Marković Invest – RM Laktaši 23. Agrovoće 24. Global liberti 25. G and S CO MAX 26. Agrodestil 27. Đedova rakija 28. Agape restoran 1 29. Agape restoran 2 30. Restoran Kaldrma 31. Bazeni laktaši 32. Hotel San Laktaši 33. Igokea KK 34. Sektor ADS 35. Alfa security 36. Alfa plus 37. Alumina doo Zvornik 38. Naša banka 39. Hotel Bistrica Jahorina 40. „Laking“ doo Istočno Sarajevo 41. Banja vrućica 42. Euroekspres 43. Klinika kostić 1/2 (50%) 44. Tesla Elekrik laktaši 45. Niskogradnja 46.Centar za automobilsko inženjerstvo ,Homologacija vozila i tehnicki pregledi (sin premijera Marko Viškovića in Igor Dodik) 47. Aeroput ( zasebna letala ) 48. Veletekstil 49. Fruit eco 50. Green line 51. „SB invest“ 52. Global liberty 53. Mega IT 54. RM 55. Buisness inteligence 56. Iskra Trade 57. N City 58. KBV datacom 59. Global star 60. Parking garaže UKC (izgradnja) 61. Interkont komerc doo 62. Quantum 63. Zemljište poljoprivredne škole BL 64. Restoran i hotel Kaldera 65. UNA TV V preteklosti se je veliko pisalo o spornih bosanskih poslovnih zgodbah v povezah z nekaterimi slovenskimi poslovneži, obveščevalci ali politiki. Spomnite se samo poslov Dragana Isajlovića, Bojana Petana, Silva Komarja itd... Za osrednje medije v Sloveniji pa predstavlja glavno težavo do sedaj legalno poslovanje davčnega strokovnjaka Roka Snežiča prav v BiH. Z dejstvi in dokumetni pa je sporne bosanske poslovne zgodbe z akterji iz Slovenije odlično razkril Rado Pezdir v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države. Zato nas ne bi presenetilo, če je kdo iz Slovenije povezan s podjetji s črnega seznama finančnega ministrstva ZDA. To pa bomo v bližnji prihodnosti preverili tudi v uredništvu #Prava. Luka Perš

Sun, 23. Jan 2022 at 19:59

383 ogledov

Minister Hojs: Zaščita zunanje meje EU je naša skupna odgovornost
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je v Vilni udeležil dvodnevne konference o upravljanju meja. Udeleženci so obravnavali problematiko instrumentalizacije migrantov v politične namene ter razpravljali o skupnih ukrepih za okrepljen nadzor na zunanjih mejah EU zaradi povečanih migracijskih tokov. Ob robu konference, ki so jo organizirali notranji ministri Avstrije, Grčije, Litve in Poljske, so si udeleženci ogledali center za nadzor meje in se z ogledom zunanje meje EU seznanili z razmerami na terenu. Minister Aleš Hojs na ogledu centra za nadzor meje | Avtor MNZ »Zaščita zunanje meje EU je naša skupna odgovornost,« je na konferenci poudaril minister in dodal, da »moramo za večjo zaščito meje uporabiti sodobne nadzorne sisteme in fizične ovire, kjer je to potrebno, saj so se te izkazale kot konkreten ukrep za preprečevanje množičnih migracijskih tokov.« Ob tem je izrazil začudenje nad dejstvom, da novi predlog Evropske komisije o schengenskem mejnem zakoniku tega ukrepa ne predvideva kot eno od možnosti za nadzor meje kljub pozivu kar nekaj držav članic. Minister je še pozval komisijo, da ponovno razmisli o svojem stališču glede možnosti financiranja tovrstne tehnične infrastrukture iz skladov EU. Minister Aleš Hojs na konferenci | Avtor MNZ Da bi dosegli želen učinek, moramo napredovati tudi pri drugih elementih celovitega upravljanja z migracijami, je slovensko stališče dodatno pojasnil minister Hojs in se pri tem zavzel za čim prejšnji dogovor o predlogih uredb Eurodac in o preverjanju na meji (screening). Prav tako pa je poudaril tudi pomen zunanje razsežnosti migracij in s tem pomena učinkovitejše politike vračanja. »Sistem vračanja na ravni EU ni dovolj učinkovit, zato moramo tu doseči vidnejši napredek, za kar je treba med drugim tudi okrepiti vlogo agencije Frontex in čim prej imenovati koordinatorja za vračanje.« Zaščitna ograja na meji med Litvo in Belorusijo Ob koncu konference so udeleženci potrdili skupno izjavo, v kateri so se zavzeli za utrditev skupnega pristopa pri upravljanju meja, identificirali orodja in ukrepe za učinkovitejši nadzor ter skupni odziv na morebitne prihodnje izzive, da bi zagotovili čim višjo stopnjo varnosti, ohranili celovitost schengenskega prostora in se učinkovito soočali z migracijskimi pritiski in hibridnimi grožnjami.

Sun, 23. Jan 2022 at 19:08

1419 ogledov

Kdaj se bo Sodni svet očistil "okuženosti" z Maslešo? Čas je, da sedanji člani razmislijo o kolektivnem odstopu!
V začetku januarja je novinar #Prava Luka Perš poslal poziv sodnemu svetu za uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnika in  predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije mag. Damijana Florjančiča. S strani podpisanega predsednika Komisije za etiko in integriteto Zvoneta Strajnarja so zapisali, da komisija ni pristojna za odločanje o morebitni disciplinski odgovornosti sodnikov in bo zadevo odstopila v nadaljni postopek disciplinskim organom, najverjetneje Disciplinskemu sodišču. Predsednik tega organa je Emil Zakonjšek, osebni odvetnik vrhovnega sodnika Branka Masleše. Na popolnoma banalnem primeru se je dokazalo, da ne sedanje vodstvo Vrhovnega sodiišča Republike Slovenije, ne trenutna sestava Sodnega sveta Republike Slovenije  nista kos nalogi, da bi slovenski javnosti od A do Ž predstavila vse nejasnosti glede ustrezne strokovnosti nekdanjega predsednika VS RS Branka Masleše. Dodatna težava je, da Sodni svet sploh ne more v primeru Masleše delovati v polni sestavi (11 članov), saj sta se izločila že Emil Zakonjšek in Erik Kerševan zaradi navzkrižja interosov. Spletni medij Nova24tv je konec decembra na Komisijo za etiko in integriteto pri Sodnem svetu poslal pobudo o ustreznosti izobrazbe Vrhovnega sodnika Branka Masleše. Naš medij je poslal poziv sodnemu svetu za uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnika in predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije mag. Damijana Florjančiča. Komisija za etiko in integriteto se je sestala 14. januarja 2022. Na njej so bili navzoči člani mag. Jonika Marflak Trontelj, Zvone Strajnar (predsednik Komisije za etiko in integriteto), Franc Testen, Janez Vlaj, Marjetica Žibert. Iz zapisnika seje je razvidno, da so obravnavali tri pobude ( Su Ek 29/2021, Su Ek 30/2021, Su Ek 4/2022). Poleg našega medija (Su Ek 4/2022) so najverjetnjee obravnali še pobudo medija Nova24tv in še nekoga. Foto: Sodni svet Republike Slovenije Pred začetkom obravnavanja 2., 3. in 4. točke dnevnega reda je član komisije Janez Vlaj zaradi intervjuja v našem mediju predlagal svojo izločitev o odločanju glede vrhovnega sodnika Branka Masleše. Foto: Sodni svet Republike Slovenije Kot piše v zapisniku seje, po besedah Vlaja niso podani subjektivni razlogi za izločitev, komisiji pa je predlagal, da presodi o njegovem predlogu za izločitev iz morebitnih objektivnih razlogov v vseh zadevah, ki se nanašajo na vrhovnega sodnika Branka Maslešo. Ne glede na to, so preostali štirje člani izglasovali, da je Vlaj lahko soodločal o zadevi Masleša.  Foto: Sodni svet Republike Slovenije Ali bo Branko Masleša na poslano pobudo Nova24tv Komisiji za etiko in integriteto pri Sodnem svetu končno pojasnil vse morebitne nejasnosti glede njegove ustrezne izobrazbe? Po zapisniku lahko vidite, da je seja trajala dve uri (od 14.00 do 16.00). Sodeč po porabljenem času so člani Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu Republike Slovenije spregovorili tudi nekaj besed o nekdanjem predsedniku Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša. Kaj zanimivega so sprejeli? Obravnavano zadevo Su Ek 29/2021 niso sprejeli v obravnavo in so stranko obvestili z obrazloženim dopisom. Naša poziv se je skrival pod številko Su Ek 4/2022. V zapisniku piše, da se pobuda stranke za obravnavo zadeve Su Ek 4/2022 se v delu, ki se nanaša na očitke glede disciplinskih kršitev odstopi v delo disciplinskim organom, v preostalem delu pa se ne sprejme v obravnavo. Komisija za etiko in integrito pa je poslala obrazloženi dopis glede naše pobude. Odgovor Komisije za etiko in integriteto glede na poslano pobudo medija #Prava. (Foto: Luka Perš) Tako ostane le še pobuda medija Nova24tv. Svojo pobudo o ustrezni izobrazbi Masleše so naslovili v zadnjem tednu decembra. V njej so med drugim zapisali: “Naprošamo komisijo za etiko in integriteto, da oceni ravnanje vrhovnega sodnikaBranka Masleše, ko na vprašanja novinarjev ne odgovori v povezavi s svojo izobrazbo, ustreznimi kvalifikacijami za opravljanje sodniškega poklica (diplomsko delo, pravosodni izpit).Opredelite se prosim do ravnanja sodnika, za katerega se porajajo utemeljeni dvomi v njegovo izobrazbo (diplomo in pravosodni izpit), da dokaznih dokumentov glede svoje izobrazbe in ustreznih kvalifikacij, ki jih mora imeti tudi v osebnem arhivu, ne predloži, obenem pa arogantno pove, da mu je to ‘izpod časti’.” Ob tem so še predložili tvit vrhovnega sodišča ter izjavo Masleše : »Bilo mi je izpod časti, da bi se odzival. Niso me niti spraševali po diplomi, ampak so kar direktno postavili tezo, da je nimam.« Glede na to, da nekdanji novinarski kolegi avtorja tega članka še niso prejeli nobenega odgovora s strani Komisije za etiko in integriteto, je bila njihova pobuda uspešno sprejeta. V tretji točki seje so obravnavali pobudo Nova24tv pod oznako Su Ek 30/2021. V zapisniku piše, da se v obravnavo sprejme pobuda stranke Su Ek 30/2021 glede vprašanja, ali sodnik krši načela sodniške etike, če se ne odzove na vprašanja novinarjev o njegovi pridobljeni strokovni izobrazbi. Pobuda se vroči vrhovnemu sodniku v odgovor. Zakaj je Sodni svet sploh dopustil, da se primer Masleša lahko zgodi? V celotni zgodbi je vrhovni sodnik Branko Masleša najmanj pomemben faktor. Zakaj? Branko Masleša ni nič drugega kot delavec zaposlen v podjetju. Predstavljajte si, da delavec dela vse po svoje in škodi svojemu podjetju, na njegove izpade pa ne reagira ne direktor podjetja, nadzorni svet ali morebitna disciplinska komisija? Lahko pa vam predložimo še drugi primer. Policija med drugim opravlja nadzorno funkcijo v prometu. Si predstavljate, če policija več ne bi lovila voznikov za prekršek zaradi prehitre vožnje? Koliko več norcev bi divjalo po slovenskih cestah? Ne glede, da velja novinar #Prava Luka Perš za t.i. gonilno silo o odgovorih o Masleševi strokovnosti isto to pričakuje dva milijona slovenskih državljanov. Le ti morejo v vsakodnevnem življenju spoštovati »vladavino prava.« Na popolnoma banalnem primeru se je dokazalo, da ne sedanje vodstvo Vrhovnega sodiišča Republike Slovenije ne trenutna sestava Sodni svet Republike Slovenije  nista kos nalogi, da bi slovenski javnosti od A do Ž predstavila vse nejasnosti glede ustrezne strokovnosti nekdanjega predsednika VS RS Branka Masleše. Sedanja sestava Sodnega sveta Republike Slovenije bi morala razmišljati o koletivnem odstopu. Zakaj? Ker jih je kar nekaj "okuženih" z Maslešo. Sodni svet lahko opravlja svoje naloge, če so operativni z vsemi enajstimi člani in nihče izmed njih ne sme biti "goreči navijač" posameznega sodnika. Vendar, da je nekaj narobe, kažejo odzivi vseh vpletenih. Enako se vidi tudi »okuženost z Maslešo« nekaterih članov Sodnega sveta. Člana Emil Zakonjšek in Erik Kerševan sta se že izločila o odločanju o Masleši. Po naših zanesljivih informacijah pa sta v sedanji sestavi še dva goreča podpornika Branka Masleše. Njihova naloga je zelo preprosta. Vse kar morejo početi, da na slovenska sodišča predlagajo ustrezno kvalificirane in po slovenski zakonodaji strokovno usposobljene sodnike in sodnice.  (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv) Aktualna sestava Sodnega sveta se že od sredine decembra trudi, da bi zadevo Masleša pometli pod preprogo. Je pa Nova24tv poročala, da je po njihovih zanesljivih virih bila seja burna. V ponedljek, dne 24.1.2021 pa naj bi bila tudi na pol uradna seja na Vrhovnem sodišču še piše omenjeni slovenski portal. V primeru, da se indici o neustrezni izobrazbi Masleše pokažejo za resnične bo sledila ena največjih katastrof v zgodovini slovenskega pravosodja. Ali si sploh predstavljate, da pade na tisoče sodb Branka Masleše? Komisija za etiko in integriteto bo del vsebine našega dopisa odstopila disciplinskim organom oz. Disciplinskemu sodišču. Kaj je najbolj zanimivo? Predsednik tega organa je nihče drug kot Emil Zakonjšek, osebni odvetnik Masleše. Noro. Odvetnik Emil Zakonjšek je postal v oktobru 2021 predsednik Disciplinskega sodišča.(Foto: Posnetek zaslona- Sodni svet) Luka Perš
Teme
ministrstvo za kulturo Zlatan Čordić policija Izbris s seznama samozaposlenih v kulturi

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Izjava ob obisku policije v zvezi z izbrisom Zlatana Čordića – Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi