Vse najboljše, predsednik vlade Janez Janša
17. septembra 1958 se je v Ljubljani rodil Janez Janša, publicist, politik, predsednik vlade in edini Slovenec, ki že drugič predseduje Evropski uniji.
prava .
Slovenija

Petek, 17. september 2021 ob 16:37

Odpri galerijo

Predsednik vlade Janez Janša. (Foto: Facebook)

Predsednik vlade Janez Janša na današnji dan slavi svoj 63. rojstni dan.

Predsednik vlade Janez Janša si lahko danes za trenutek odpočije od vsakodnevnih skrbi. Danes slavi svoj 63. rojstni dan.

Rodil se je 17. septembra 1958 v Ljubljani. Kot so zapisali na Vipavska.eu je Janez Janša publicist in politik. Dolgoletni predsednik Slovenske demokratske stranke je bil do sedaj obrambni minister in trikrat predsednik vlade. Odigral je eno ključnih vlog pri slovenski osamosvojitvi in bil eden izmed osrednjih akterjev procesa proti četverici oz. aferi JBTZ ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Spoštovani predsednik vlade Janez Janša, vse najboljše!

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 27. Nov 2021 at 17:30

0 ogledov

Dr. Vinko Gorenak: O policiji nekoliko drugače
O policiji nekoliko drugače                                                                          Piše dr. Vinko Gorenak Vsi tisti, ki tako ali drugače spremljajo naše dominantne, seveda večinsko levosučne medije, ter njihovo poročanje o stanju v policiji, bi lahko še kako skrbelo. Od političnega podrejanja policije, do napovedane zamenjave vseh policijskih šefov, do lokalne ravni, do strahotnega policijskega nasilja nad mirnimi demonstranti, do praktično ukinitve Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in še kaj bi se našlo. Toda realna situacija seveda sploh ni taka. Nacionalni preiskovalni urad Nacionalni preiskovalni urad je leta 2010 ustanovila takratna ministrica Katarina Kresal. V javnosti vse lepo in prav, dejansko pa je takrat šlo za politično podrejanje policije. A dominantni mediji tega seveda niso zaznali in o tem niso poročali. Zakonsko gledano je NPU takrat deloval “pri kriminalistični policiji”, ki je zanj “zagotavljala materialne pogoje”, odgovoren pa je bil “preko generalnega direktorja policije” (kaj to pomeni ni vedel nihče), ministrici. Takratnega šefa kriminalistične policije Aleksandra Jevška, danes župana Murske Sobote, to sploh ni motilo. Najpomembnejši del kriminalistične policije je v praksi bil odgovoren “preko (beri mimo) njega” notranji ministrici. On je torej igral vlogo poštarja v smislu poročanja ministrici.  Tako stanje sem že leta 2012 v smislu spremembe zakona odpravil jaz, NPU je postal del kriminalistične policije, ki je postal odgovoren šefu kriminalistov in generalnemu direktorju policije in ne več ministru. Res pa je, da smo zadržali poseben postopek imenovanja šefa NPU in na nek način nismo posegli v zakonska določila, po katerih je bil NPU neke vrste “samopostrežna trgovina”, ki je obravnaval to kar je hotel, kar pa ni hotel, pač ni obravnaval. To dvoje pa je s sedanjo zakonsko spremembo odpravil minister Aleš Hojs. Nobenega razloga za politično vpitje torej. Zamenjave policijskih šefov do lokalnega nivoja Ja pa ja. To seveda sploh ni res. Dosedanje stanje policijskih šefov na regionalni in lokalni ravni je bilo tako, da jih praktično ni bilo mogoče zamenjati. Naj opozorim na izobrazbo policistov pred leti in danes. Če sem bil leta 1983 na nivoju regijske policije v Celju edini, ki je imel zaključeno fakulteto, danes temu sploh ni več tako. Vsi čisto navadni policisti imajo zaključeno (ali priznano) višješolsko izobrazbo, ogromno med njimi pa ima fakultetno izobrazbo ali celo magistrsko izobrazbo, a še vedno so policisti, ki jih vsakodnevno srečujete na cesti. Njihovi šefi na lokalni in regionalni ravni pa so bili do sedanje spremembe zakona “nedotakljivi”. Le zakaj imajo ravnatelji osnovnih šol, vodje vrtcev, direktorji lokalnih zdravstvenih zavodov, centrov za socialno delo, domov za ostarele in še bi lahko naštevali, tako imenovani mandat, običajno za štiri leta, nato pa se morajo ponovno prijaviti za zasedbo istega delovnega mesta? V čem je torej razlika do lokalnih ali regionalnih policijskih šefov? Tudi ti bodo sedaj na mandatu in ne več na večnem delovnem mestu. Zakaj se nebi dokazovali v konkurenci in če so dobri naj pač ostanejo, če niso pač ne. Organizacijska klima v policiji Policija že vrsto let s pomočjo zunanjih in neodvisnih institucij meri organizacijsko klimo. Običajno na dve leti. Če spremljate naše levosučne medije, bi zmotno zaključili, da je ta prav katastrofalna. Tu in tam se pojavijo celo zapisi, kako bodo policisti, ki varujejo nasilne demonstracije, odložili opremo in se pridružili demonstrantom. Toda realnost je seveda povsem drugačna. Leta 2012 sem se v vlogi notranjega ministra še kako boril za njihove plače sploh pa za njihovo opremo, a varčevanje na nivoju države mi je to onemogočalo. Policija ima okoli 2000 vozil. Če ste danes nekoliko bolj pozorni in iščete na cesti modro bela policijska vozila, boste težko naleteli na kako tako vozilo, vsa so namreč rumeno, modro bela. To pomeni, da so kupljena po letu 2015. Policija ima torej res bistveno boljšo opremo kot pred leti. Tudi njihove plače so se v zadnjih letih povečale tudi za 40 odstotkov ali več. Nič čudnega torej, da je organizacijska klima v policiji iz leta v leto boljša, kar lahko vidite na spodnjem grafu.                                                    2013    2015    2017    2019    2021Ocena vsebine dela                      3,47      3,59     3,63     3,71    3,77Samostojnost pri dela                   3,56    3,63     3,36      3,73     3,76Plača in ugodnosti                         2,29     2,48     2,77     2,82    2,96Vodenje in organiziranje dela         3,47     3,56      3,46     3,72    3,77Medsebojni odnosi                         3,55    3,62       3,65     3,75   3,79Delovne razmere                           2,91    3,01       3,20     3,35   3,54Integriteta vodje                           3,47     3,57       3,57    3,75   3,80Skrb vodje za razvoj zaposlenih      2,86     3,01       3,03    3,20   3,28Družbena odgovornost vodje          3,14     3,22       3,27     3,43  3,49Spoštovanje raznolikosti                   /          /             /          /     3,60Povprečje                                    3,19     3,30       3,33    3,49   3,57Vir: (https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/111635-pet-merjenj-organizacijske-klime-v-policiji-pokazalo-trend-izboljsav-porocilo) Stanje v slovenski policiji je torej povsem drugačno, kot ga prikazujejo dominantni levosučni mediji. Naj pa vas ne moti občasno oglašanje njihovih dveh sindikatov. V tem primeru ne gre za policijska sindikata, ki bi si prizadevala za pravice policistov, dejansko gre za dva sindikata, ki pač podpirata levo politično opcijo, za policiste pa jim je seveda bolj malo mar.

Sat, 27. Nov 2021 at 10:46

0 ogledov

15. PROGRAMSKI KONGRES NOVE SLOVENIJE
Danes dopoldne se je pričel 15. kongres Nove Slovenije, ki poteka pod geslom Verjamemo v sodelovanje in bo zaradi vsem znanih razmer in omejitev ob slabi epidemološki situaciji tudi letos potekal digitalno. Kongres, na katerem je akreditiranih skorajda 500 delegatov NSi, bo tako potekal na platformi Zoom. Na programskem kongresu bo imel osrednji kongresni nagovor predsednik NSi, podpredsednik vlade in minister Matej Tonin, kongres pa bodo nagovorili tudi vodja poslanske skupine Jožef Horvat in poslanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak, minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, minister za delo Janez Cigler Kralj ter minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Sat, 27. Nov 2021 at 09:35

0 ogledov

Bilo je pred 30 leti, 27.11.199 - Helmut Kohl: Nemčija bo Slovenijo in Hrvaško priznala še pred božičem
Zvezna republika Nemčija naj bi še pred božičem diplomatsko priznala Slovenijo in Hrvaško. Kancler Helmut Kohl je v Bundestagu izjavil, da bo Nemčija ta korak naredila, četudi se ji druge članice Evropske skupnosti ne bodo pridružile. Nemška vlada ob polni podpori socialdemokratske opozicije ni napovedala samo priznanja Slovenije in Hrvaške, temveč tudi 10. december kot rok za priznanje. Lord Carington in Hans Dietrich Genscher Rok je napovedal nemški šef diplomacije Hans Dietrich Genscher, ki je izhajal iz ugotovitve »o nadaljevanju nepravične vojne Srbije proti Hrvaški«. Na tej podlagi se je zavzel za »zagotovitev pravic jugoslovanskih narodov do samoodločbe ob spoštovanju obstoječih meja«. Nemška delegacija je v Strasbourgu na zasedanju ministrskega odbora Sveta Evrope ponudila predlog, ki naj bi vodil k priznanjem posameznih republik, kljub temu pa ji za ta predlog še vedno ni uspelo dobiti ustrezne večine. Nemški zunanji minister Genscher je ob tej priložnosti na tiskovni konferenci menil, da decembra poteče rok, ki ga je za politično razrešitev jugoslovanske krize postavil predsedujoči Evropski skupnosti (ES), Nizozemec van der Brock. Za Nemčijo naj bi s tem dnem napočil čas odločitve o priznanju »republik, ki si tega želijo in ki so sprejele ukrepe za zaščito manjšin«, je dejal Genscher in izrazil upanje, da bodo tudi druge države ES glede priznanja ravnale v skladu z obveznostjo, ki so si jo naložile. Prav tako naj bi bila znana usoda slovenske prošnje za dodelitev statusa posebne gostje v parlamentarni skupščini Sveta Evrope šele čez dva meseca, ko bodo na zasedanju komisije za nečlanice v dialogu s slovenskimi poslanci ugotovili, ali prosilka izpolnjuje zahtevane pogoje. Na odločitev naj bi vplivalo tudi dejstvo, ali bo Slovenija konec januarja že doživela širše mednarodno priznanje. Tudi Vatikan je zahteval, naj vse države Konference o evropski varnosti in sodelovanju (KVSE) soglasno in že pred božičem mednarodno priznajo Hrvaško in Slovenijo in tako spoštujejo pravico do neodvisnosti vseh narodov. Enako je menil tudi generalni konzul Sovjetske zveze v Zagrebu Jurij Girenko, ki je tega dne obiskal Republiko Slovenijo in se pogovarjal s predsednikom predsedstva Republike Slovenije Milanom Kučanom in namestnikom ministra za zunanje zadeve Zoranom Thalerjem. Po besedah Girenka si je Sovjetska zveza želela ohraniti dolgoletno sodelovanje s Slovenijo ter bo priznala našo državo, ko jo bodo priznale tudi druge evropske države. Srečanje z newyorškimi bankami omogočili ameriški Slovenci Dimitrij Rupel se je srečal še z vodilnimi predstavniki ameriških bank Manufactures Hanover, Bank of New York in druge največje japonske banke, Sawabank Na poti v Ottawo se je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel za en dan ustavil v New Yorku in opravil pogovore z odposlancem generalnega sekretarja OZN Cyrusom Vanceom in podsekretarjem Virendro Dayalom. Ob prihodu v New York se je najprej po telefonu pogovarjal z namestnikom ameriškega zunanjega ministra Eagleburgerjem in izrazil zaskrbljenost zaradi negativnega političnega razvoja na Hrvaškem in nevarnosti, ki grozijo Sloveniji. Eagleburgerja je opozoril, da so gospodarske sankcije zoper Jugoslavijo najbolj prizadele prav našo državo. Dimitrij Rupel se je srečal še z vodilnimi predstavniki ameriških bank Manufactures Hanover, Bank of New York in druge največje japonske banke, Sawabank. Čeprav je v največjem ameriškem mestu živelo le približno 400 Slovencev, se je prav skupnost slovenskih gospodarskih predstavnikov v New Yorku dogovorila za sestanke. Peterle na tradicionalnem zajtrku z molitvami v britanski prestolnici Na tujem je bil tudi predsednik vlade Lojze Peterle in kot zunanji častni gost se je v Elizabetini dvorani v Londonu udeležil tradicionalnega zajtrka z molitvami, ki ga vsako leto priredi britansko združenje krščanskih parlamentarcev. Na slovesni prireditvi, ki se je zatem nadaljevala s predavanji in zasebnimi pogovori o perečih političnih vprašanjih, je bilo navzočih približno 800 ljudi, večinoma članov britanskega parlamenta in dokaj malo tujih gostov. Iz nekdanje Jugoslavije je bil tam le Peterle, ki je čas v britanski prestolnici izkoristil za številne pogovore s političnimi in drugimi predstavniki javnega življenja, na primer s svetovalcem premierja Johna Majorja za zunanje zadeve, Percyjem Craddockom, glavarjem anglikanske cerkve, canterburyjskim nadškofom in katoliškim škofom mesta Liverpool. Premier Peterle je v okviru predavanja, ki ga je imel na seminarju, navzoče pozval, naj »tudi narode, ki so mogoče zemljepisno oddaljeni, kot je slovenski, gledajo v luči krščanskega nauka«. Poudaril je nujnost čimprejšnjega priznanja Republike Slovenije. Državni zbor namesto skupščine Ustavna komisija je na seji obravnavala vprašanja državne ureditve, po kateri naj bi po novem imeli državni zbor kot splošno predstavniško telo in državni svet kot paraparlamentarni organ. Državni zbor naj bi sestavljalo 90 poslancev državljanov Republike Slovenije z mandatom štirih let, v državnem svetu pa naj bi bili zastopani nosilci socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Svet naj bi štel 40 članov in naj bi bil sestavljen iz štirih predstavnikov delodajalcev, štirih predstavnikov delojemalcev, šestih predstavnikov negospodarskih dejavnosti, štirih predstavnikov obrtnikov, kmetov in dvaindvajsetih predstavnikov lokalnih interesov. Svet naj ne bi nikoli odločal enakopravno z državnim zborom, med drugim pa naj bi imel pravico zahtevati razpis referenduma. Na seji so obravnavali tudi delovno besedilo predloga ustave. Med spornimi določbami je bilo še vedno največ različnih pogledov na pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Večina strank v vladni koaliciji se je izrekla za črtanje tega člena z utemeljitvijo, da to ne more biti ustavna pravica, ampak pravica, ki jo bo urejal zakon. Opozicija, poslanca narodnosti in neodvisni poslanci pa so vztrajali, da mora biti ta pravica zapisana v ustavi, saj jo je poznala že ustava Socialistične republike Slovenije in »nova ustava ne more iti pod raven zagotovljenih in uveljavljenih pravic«. Po nekajurni razpravi je bil oblikovan kompromisni predlog, po katerem naj bi ustava zajamčila svobodno odločanje o številu otrok. Je Slovenija pomorska država? Komisija za pomorstvo pa je izrazila nezadovoljstvo, da je ministrstvo za pravosodje zavrnilo njen elaborat o upravičenosti in nujnosti ustanovitve uprave za pomorstvo. Po mnenju komisije »je slovensko morje vsaj toliko vredno, da bi si zaslužilo upravo«. Člani komisije so zahtevali čimprejšnji sestanek s predstavniki ministrstva za urejanje prostora, Luke Koper in piranskega medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da bi odpravili zaplet, zaradi katerega Luka Koper ni mogla zgraditi že zdavnaj načrtovanega in v vseh načrtih predvidenega tretjega pomola, ki bi omogočil večji pretovor. Odprto pa je ostajalo tudi vprašanje Piranskega zaliva in meje na morju med Slovenijo in Hrvaško. Vse od konca druge svetovne vojne so Piranski zaliv kot celoto varovali in nadzorovali uslužbenci koprske luške kapitanije in kopenska pomorska milica in samoumevno je bilo, da slovenska policija nadzira ves zaliv do savudrijske obale. Z razdružitvijo Jugoslavije pa je bilo treba nekdaj upravno mejo med republikama na novo urediti, čeprav nikjer ni bilo nobenega pravnega akta, ki bi urejal to vprašanje. O meji na morju so nekateri hrvaški strokovnjaki že razmišljali, vendar njihovi predlogi niso upoštevali mednarodnega prava. Slovenija in Hrvaška se bosta morali dogovoriti, kje bo Slovenija dobila izhod na odprto morje, ki bo v skladu z načeli štirih pomorskih ženevskih konvencij iz leta 1958, po katerih je treba režim meddržavnih meja urejati sporazumno in spoštovati načelo, da teritorialno morje ne more biti ločeno od odprtega morja. Legalnost po jugoslovansko Veleposlanik SFRJ pri ES dr. Mihajlo Crnobrnja je predsedniku Evropskega parlamenta Enriqueju Baronu Cresonu poslal pismo, v katerem je protestiral, ker so v zadnji resoluciji parlamenta o jugoslovanski krizi uporabili izraz nekdanja Jugoslavija. »Da bi arbitražna komisija haaške konference o Jugoslaviji lahko odgovorila, kaj se je pravno zgodilo v Jugoslaviji, bi morala izhajati iz ustavnega sistema SFRJ in odločitev ustavnega sodišča Jugoslavije,« pa je izjavil predsednik ustavnega sodišča Jugoslavije Milovan Buzadžić. Pravno gledano, je poudaril, Jugoslavija obstaja kot mednarodni subjekt v okviru mednarodno priznanih meja, saj je ustavno sodišče Jugoslavije kot edina ustavno pristojna institucija ocenila, da so akti posameznih republik protiustavni oziroma secesionistični. Avtor: dr. David Petelin vir: gov.si

Sat, 27. Nov 2021 at 09:16

0 ogledov

Ministrica pri Slovencih v Zadru in Splitu na Hrvaškem
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se ta konec tedna mudi na obisku pri rojakih v Dalmaciji in v Črni Gori. Prvi dan je obiskala Slovence, ki živijo in delujejo v Zadru in Splitu. Najprej se je ministrica ustavila v Zadru, kjer se je srečala s predsednico in članicama Slovenskega društva Lipa. Društvo, ki po številu članov sicer sodi med manjša slovenska društva na Hrvaškem, je aktivno predvsem na kulturnem področju. Znani so po organizaciji likovnih kolonij, ki vsako leto združuje predvsem ljubiteljske slikarje iz Slovenije pa tudi Hrvaške. Aktivno sodelujejo na vsakoletnem dogodku "Dnevi kulturne raznolikosti", ki ga pripravlja mesto Zadar. Redno organizirajo prireditve ob dnevu človekovih pravic in Prešernovem dnevu, izdajajo knjige, organizirajo izlete in na druge načine ohranjajo slovensko srce in slovensko besedo v tem dalmatinskem mestu. Prav pouk slovenščine pa je nekaj, kar so izpostavili, da jim v zadnjem času še posebej manjka, saj želijo prenašati in krepiti znanje slovenskega jezika tudi med najmlajšimi. Ministrica dr. Jaklitsch je nato pot nadaljevala proti Splitu, kjer je obiskala Slovensko kulturno društvo Triglav. V prostorih društva se je srečala s predsednikom mag. Cvetom Šušmeljem in voditelji posameznih sekcij, ki delujejo znotraj društva. Srečanja se je udeležil tudi nekdanji častni konzul Republike Slovenije v Splitu Branko Roglić, ki že vrsto let z veliko naklonjenostjo podpira delovanje društva. Ministrici so predstavili bogato dejavnost najstarejšega in največjega društva v Dalmaciji, ki  bo prihodnje leto obeležilo že 30. obletnico delovanja. Zelo ponosni so na čipkarsko sekcijo, ki izdeluje prave idrijske čipke, njihove umetelne izdelke pa je mogoče najti marsikje; med drugim so njihove čipke vtkane v prt, ki je bil podarjen papežu Frančišku, in v prt, ki krasi oltar v baziliki na Brezjah. Člani lahko izbirajo med skoraj 4.000 različnih naslovov knjig, ki jih hranijo v svoji knjižnici in je tudi zelo lično urejena. Imajo tudi planinsko sekcijo; med drugim so se že povzpeli na Triglav in obiskali Sedmera jezera. Otroci, mladi in odrasli znanje slovenskega jezika osvajajo in nadgrajujejo pri dopolnilnem pouku slovenskega jezika. Izdajajo tudi časopis Planika, ki prinaša zapise o delovanju društva, obvestila o načrtovanih dogodkih ter dejavnostih, številne druge koristne informacije in vesti iz drugih sredin, kjer živijo Slovenci na Hrvaškem. Člani delujejo tudi v okviru likovne in dramsko-recitacijske sekcije, že 25 let pa prepevajo v pevskem zboru, ki je to lepo obletnico obeležil prav danes s slavnostnim koncertom. Ministrica dr. Jaklitsch se jim je zahvalila za ves čas in ljubezen, ki ga vlagajo v ohranjanje slovenske identitete in tradicije ter pohvalila njihovo delo in domačnost prostorov, v katerih se srečujejo. Po koncu srečanja je ministrica obiskala tudi prostore slovenskega generalnega konzulata v Splitu.  Dan je ministrica dr. Jaklitsch zaključila na gala koncertu ob 25. obletnici pevskega zbora Slovenskega kulturnega društva Triglav. Čeprav zbor zaradi pandemije skoraj leto dni in pol ni imel vaj, so člani v zadnjih dveh mesecih in pol, ko so lahko končno vadili, pripravili krasen program ter danes zvečer s svojim petjem res pobožali srca vseh, ki so se lahko udeležili slavnostnega koncerta. To priložnost so izkoristili tudi za podelitev priznanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pevcem za dolgoletno sodelovanje, priznanja pa so prejeli iz rok ministrice, ki je vse zbrane tudi pozdravila ter se jim zahvalila za njihovo predano delo in zvestobo Sloveniji in slovenstvu. Jutri, 27. novembra, bo ministrica pot nadaljevala v Dubrovniku in nato še v Podgorici v Črni Gori, kjer se bo prav tako srečala s predstavniki slovenske skupnost.

Fri, 26. Nov 2021 at 17:28

153 ogledov

VIDEO; dr. Milan Zver: V Strasbourgu iz Ljubljane politično motivirana razprava o vladavini prava v Sloveniji
Na novembrskem zasedanju EP sta bili obravnavani dve žgoči temi. Prva je bila povezana z novo reformo skupne kmetijske politike in je sestavni del širšega zelenega paaketa, poimenovanega Pripravljeni za 55. Druga žgoča tema, na sporedu je bila v sredo, je vprašanje delovanja vladavine prava, svobode medijev v Sloveniji.  Slovenski dominantni mediji so poročali, da se je okoli tega vprašanja razvila živahna razprava, slike parlamentarne dvorane pa razkrivajo, da je bila praktično prazna. Dr. Zver je prepričan, da gre v ozadju za politično motivirano razpravo, njen cilj pa, da se aktualno slovensko vlado in Slovenijo spravi na pranger sramote!? VIDEO: Dr. Milan Zver 

Fri, 26. Nov 2021 at 15:29

291 ogledov

Vest za burek KUL opozicijo: Proračun Slovenije za 2022 skladen s priporočili EU komisije in Sveta EU iz junija 2021.
Ministrstvo za finance Republike Slovenije pozdravlja oceno Evropske komisije, ki pravi, da bo fiskalna politika v Sloveniji v letu 2022, vključno s sredstvi iz Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, podpirala investicije. To je tudi skladno s priporočilom Sveta Evropske unije iz junija 2021. Evropska komisija ocenjuje, da so trendi zniževanja primanjkljaja države v BDP in dolga v letu 2021 in 2022 ugodnejši, kot jih je Slovenija napovedala v Osnutku proračunskega načrta 2022, in sicer napoveduje primanjkljaj v višini -7,2 % v letu 2021 in -5,2 % BDP v letu 2022. To je za 0,3 oziroma 0,2 odstotnih točk bolje kot ocenjuje Vlada Republike Slovenije, pri tem, da je upoštevana davčna reforma. Prav tako je Komisija ocenila nižji javni dolg v odstotkih BDP, in sicer 77,7 % v letu 2021 in 76,4 % BDP v letu 2022. Evropska komisija vsem državam EU in Sloveniji za leto 2022 priporoča uravnotežen pristop pri proračunskem načrtovanju  v letu 2022, ki istočasno skrbi tako za okrevanje in dolgoročno vzdržnost javnih financ kot tudi odpravlja teritorialne, socialne in ekonomske razlike. Treba je vzdrževati visoko raven investicij. Pomembno je spodbuditi tudi zasebne investicije, še posebej v digitalno in zeleno.
Teme
Janez Janša rojstni dan

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Vse najboljše, predsednik vlade Janez Janša