objavi na
pozareport.si
Mediji

Nedelja, 13. junij 2021 ob 06:00

Ko se šefi enih pošt vedejo kot politkomisarji, globoka občina pa je še bolj globoka od globoke države
Ja, tako je to v Sloveniji, deželi čudežnih polj, 30 let po padcu diktature. Poštar za priporočeno pismo zvoni samo dvakrat. Navadno pismo prinese samo enkrat. Domovine in Vipavske pa v mnogih krajih - nobenkrat ...
Forum !

Odpri galerijo

Slika je simbolična.

"Pismonoša, ki je vedno nasmejan in po naši dolini raznaša še sonce, ne le pisma, mi je zjutraj na besede o dvakratnem zvonjenju rekel: "Veš, so pa tudi poštarji, ki ne zvonijo nobenkrat." Čeprav se je pohecal, je v bistvu povedal resnico."

Piše: Tino Mamić

Poštar zvoni samo dvakrat. Pojejo Čudežna polja. Tudi danes zjutraj je pozvonil dvakrat. Prijazni in prizadevni pismonoša mi je prinesel kazen. Mestna občina Ljubljana mi je poslala kazen. Sicer bi se pritožil, saj pri zadevi ni bilo vse čisto, a vem, da bi pritožbo z avtomatizmom zavrgli in mi potem poslali dvojno kazen in dodatno naložili še sodne stroške. Nisem strokovnjak in ne razumem, kako ti lahko sodne stroške zaračuna mestna uprava. Sem pa pomislil na stari balkanski izrek "kadija te tuži, kadija ti sudi". Če prevedemo, kadija je turcizem, ki pomeni sodnika, tuži pomeni toži, sudi pa sodi. Pa to le mimogrede, s kančkom upanja, da se bo kak pravnik spravil na to nenavadnost naše presvitle prestolnice.

Pismonoša, ki je vedno nasmejan in po naši dolini raznaša še sonce, ne le pisma, mi je zjutraj na besede o dvakratnem zvonjenju rekel: "Veš, so pa tudi poštarji, ki ne zvonijo nobenkrat." Čeprav se je pohecal, je v bistvu povedal resnico.

Več let že izdajam brezplačnik Vipavska, ki ga dobe gospodinjstva v nabiralnike na Vipavskem in v Novi Gorici. Natančneje, dobijo ga vsi nabiralniki razen tistih z rumeno nalepko in tisti od pravnih oseb. Takšni so namreč pogoji Pošte Slovenije. Poštnina za časnike in publikacije je namreč dvojna v primerjavi s poštnino za oglasne publikacije. Zato namesto klasičnega časnika izdajam oglasnik, saj je poštnina dražja od samega tiska. Od prve številke naprej prejemam redne pritožbe, da nekateri Vipavske niso prejeli. V neki vasi, denimo, je hiša, ki doslej ni dobila niti ene od 14 številk. Vsakič ugotovimo, da je nekaj vasi ostalo brez izvodov. Sam pri sebi ocenjujem, da v vsem tem času več tisoč ljudi ni prejelo Vipavske, čeprav sem poštnino plačal. Pritožbe ne pomagajo. Izgovorov je tisoč. Pošta pričakuje, da jim bom jaz sporočal, v kateri vasi Vipavske niso dobili izvodov. Me prav zanima, če si kaj podobnega upajo reči tudi Hofru ali Lidlu, ki sicer zaradi popustov plačajo še precej nižjo poštnino kot jaz.

Zakaj? Ozadje je politično. Vipavska ima tudi politične vsebine, ki niso po volji politični levici. Slednja pa je vedno skrbno bdela nad zaposlovanjem v javni upravi, posebno pa še nad imenovanjem vodilnih. Od šefa lokalne pošte do upravne enote. Ti se ponekod še vedno vedejo kot politkomisarji, cenzorji in borci za vse, kar kot levičarsko oznanita Luka Mesec in Tanja Fajon. Zato je globoka občina verjetno še precej bolj globoka od globoke države.

Da ne gre samo za problem pošte na Primorskem in Vipavskem, se je pokazalo ob izidu brezplačnika Domovina. Promocijskega oglasnika za novi tednik Domovina. To je bil za izdajatelja velik finančni zalogaj. Za poštnino za raznos 585.000 izvodov Domovine v vse nabiralnike brez rumenih nalepk je šla več kot polovica budžeta. Pritožb je bilo ogromno, čeprav večina ljudi sploh ni vedela, da bi Domovina morala priti v njihov nabiralnik. Celotni predeli Ljubljane so bili brez raznosa. Torej je nekdo moral Domovino izločiti iz pripravljenih šopov reklam na lokalni pošti? Ali pa je bilo to organizirano že v Mariboru, kjer posamezne snopiče reklam razvrščajo strojno?

Verjetno bi se dalo manjkajoče Domovine izslediti med odpadnim papirjem, saj je bilo natisnjenega papirja za en velik tovornjak. Zanimivo, da tega ni raziskal še noben medij. Kaj šele da bi o tej politično motivirani akciji proti medijski svobodi obvestil Financial Times ali pa vsaj kak minoren bruseljski portal.

Menda so lobiji premočni?

Če je posamezen pismonoša izvode Domovine vrgel v smeti namesto v nabiralnike, bi se to dalo hitro ugotoviti, če bi se če vodstvo pošte zavzelo za to. A so na vse pritožbe odgovarjali z "ljubljanskim" avtomatizmom: da je mogoče Domovina izpadla iz pismonoševe torbe. V drobnem tisku pogodbe glede dostave pa je itak vse zapisano tako, da ne pomaga nobena pritožba.

Zanimivo, da je potem poslanka Maša v parlamentu med litanijami o Domovini novemu tedniku lažnivo očitala, da se financira iz medijskega sklada. Njeni privrženci pa so po družbenih omrežjih organizirano širili "fake news", da je Pošta brezplačno raznašala Domovino. Ne, to ni bilo brezplačno in to sploh ni bil raznos. To je bil plačan "neraznos". Tednik se financira iz donacij ljudi, ki podpirajo portal Domovina. Pet zasebnikov pa je vložilo tudi nekaj denarja v zagon tednika. Če bi Maša Kociper vedela, kakšen je znesek, bi temu rekla drobiž.

Vse skupaj me na moč spominja na lokalne volitve v Ajdovščini, ko sem našel od upravne enote žigosano podporno izjavo, v kateri ime volilca ni bilo napisano. Očitno je en kandidat, ve se, kateri, na upravni enoti dobil šop vnaprej žigosanih formularjev, ki jih je potem sam raznosil naokrog in hitro zbral podpise. Upravna enota v Šturjah je namreč dislocirana in kandidati izjemno težko najdejo dovolj ljudi za podpise. Takšen očiten dokaz o predvolilni goljufiji, v katero so vpleteni ljudje, ki uporabljajo žig Republike Slovenije, je takrat šel povsem mimo medijev. Samo en medij je poročal o tem škandaloznem dejanju, ki meče sum na vse volitve v državi. A ga ne bom imenoval, saj uredniki zaradi podobnega neodvisnega poročanja nad njim že leta izvajajo mobing.

Naslednji teden izide nova Vipavska. Za 13.000 nabiralnikov brez rumene nalepke. Če je med bralci te kolumne kdo iz občin Vipava, Ajdovščina in mest Solkan in Nova Gorica ter številke ne bo prejel, nam lahko to sporoči (urednistvo@vipavska.eu), da bomo vsaj mi vedeli. Če že Pošta Slovenije o tem noče nič vedeti.

Ja, tako je to v Sloveniji, deželi čudežnih polj, 30 let po padcu diktature. Poštar za priporočeno pismo zvoni samo dvakrat. Navadno pismo prinese samo enkrat. Domovine in Vipavske pa v mnogih krajih - nobenkrat.

(Tino Mamić je podjetnik, novinar, zgodovinar, odgovorni urednik tednika Domovina in komentator oddaje Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
tino mamić

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Ko se šefi enih pošt vedejo kot politkomisarji, globoka občina pa je še bolj globoka od globoke države