objavi na
pozareport.si
Mediji

Četrtek, 22. april 2021 ob 06:00

Ko se državni aparat spravi na Normo Brščič: celo obtožba, da na Faktorju ni bilo temnopoltih Afričanov?!
Bojan Požar
Celotni članek je na voljo le naročnikom.
BERITE POŽAREPORT ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
nalagam...

Sorodne vsebine

Teme
norma korošec Faktor na TV3 društvo novinarjev slovenije Skupnost Afričanov v Sloveniji AKOS državno tožilstvo policija Petra Župančič Vlada Mira Cerarja boris koprivnikar btc

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Hugo Flander :

3.12.2021 22:05

@Mefisto in @Hajsinger... V imenu čaščenja kulta dr. Franceta Prešerna... Leta 1925 je minevalo 125 let od Prešernovega rojstva, toda pričakovane proslave ni bilo, ob čemer je Slovenec (glasilo slovenskega katoliškega gibanja) zavzdihnil: "In prišla je svoboda v svobodni državi. In zdaj, ko bi te morali najbolj slaviti, ko bi ti morali najbolj hvaležni biti, da si nam v nevarnosti ohranil naš jezik in našo kulturo, zdaj mi – molčimo."(Slovenec, 3. december 1925, str. 1.) Dom in svet(slovenski literarni mesečnik) je menil, da je bil jubilej ignoriran, ker so Slovenci "moralno tako nizko padli": "V svobodi, ki smo jo doživeli, izgubljamo vero vase: naše glave so pri tleh in naša srca se zganejo le še v zasmeh. Iz Njega smo zrasli, a mi smo ves svoj dolg odrinili v kamen in bron in komaj za letnico Njegovega rojstva vemo. Nismo ne Njegov, ne Levstikov, ne Cankarjev rod. Mah in lišaj smo, pri tleh. To je Prešernov spomin v letu 1925." (France Koblar, Dom in svet, 1. december 1925, str. 257.) In za konec, revija Sodobnost (1933 - 1941), v kateri Boris Kidrič pod psevdonimom A.Gorjan, pred WWII, zapiše: "Prešerna so raziskovalci osvetlili z vseh mogočih plati: od čiste estetike preko geometrije do hišnih številk. Le malokdo pa je pribil, kar je prav za prav temeljno: da je duh Prešernove pesmi, ki je dosegla svoj idejni višek v "Zdravici", za takratni čas in takratne slovenske razmere – revolucionarno-demokratičen. Ne gre tukaj za vprašanje, ali je bil Prešeren aktiven revolucionar. Prešeren ni bil kaj takega.." ---------------- Pomenljivo je, da je Kidrič napisal - Zdravica, namesto Zdravljica, kakor je Prešeren pozneje na "mus" preimenoval svojo prvo Zdravico(Sdraviza) iz leta 1844, napisano v Bohoričici.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Ko se državni aparat spravi na Normo Brščič: celo obtožba, da na Faktorju ni bilo temnopoltih Afričanov?!