objavi na
pozareport.si
Politika

Četrtek, 28. september 2017 ob 07:00

Kdo je tipična sodnica globoke države, ki je rešila Jankovića?! In zakaj si Janković spet lahko poje - ide mi, u životu ide mi.
Bojan Požar
Celotni članek je na voljo le naročnikom.
BERITE POŽAREPORT ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
nalagam...

Sorodne vsebine

Teme
zoran janković Branka Žgajnar državno tožilstvo Višje sodišče v Ljubljani vrhovno sodišče Alijana Ravnik Dean Ravnik Inštitut za anatomijo medicinske fakultete miro cerar Milan Kučan Izet Rastoder miroslav mišković Hotel Intercontinetal Stožice Kongresni trg v Ljubljani Dani Bavec Bavarski dvor Electa Inženiring nevzet porić Islamska skupnost v Ljubljani Lista Zorana Jankovića VV Faktor na TV3 rado pezdir bernard brščič Gregor Virant Državljanska lista rajko kenda pediatrična klinika UKC Ljubljana Igor Bavčar

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Hugo Flander :

3.12.2021 22:05

@Mefisto in @Hajsinger... V imenu čaščenja kulta dr. Franceta Prešerna... Leta 1925 je minevalo 125 let od Prešernovega rojstva, toda pričakovane proslave ni bilo, ob čemer je Slovenec (glasilo slovenskega katoliškega gibanja) zavzdihnil: "In prišla je svoboda v svobodni državi. In zdaj, ko bi te morali najbolj slaviti, ko bi ti morali najbolj hvaležni biti, da si nam v nevarnosti ohranil naš jezik in našo kulturo, zdaj mi – molčimo."(Slovenec, 3. december 1925, str. 1.) Dom in svet(slovenski literarni mesečnik) je menil, da je bil jubilej ignoriran, ker so Slovenci "moralno tako nizko padli": "V svobodi, ki smo jo doživeli, izgubljamo vero vase: naše glave so pri tleh in naša srca se zganejo le še v zasmeh. Iz Njega smo zrasli, a mi smo ves svoj dolg odrinili v kamen in bron in komaj za letnico Njegovega rojstva vemo. Nismo ne Njegov, ne Levstikov, ne Cankarjev rod. Mah in lišaj smo, pri tleh. To je Prešernov spomin v letu 1925." (France Koblar, Dom in svet, 1. december 1925, str. 257.) In za konec, revija Sodobnost (1933 - 1941), v kateri Boris Kidrič pod psevdonimom A.Gorjan, pred WWII, zapiše: "Prešerna so raziskovalci osvetlili z vseh mogočih plati: od čiste estetike preko geometrije do hišnih številk. Le malokdo pa je pribil, kar je prav za prav temeljno: da je duh Prešernove pesmi, ki je dosegla svoj idejni višek v "Zdravici", za takratni čas in takratne slovenske razmere – revolucionarno-demokratičen. Ne gre tukaj za vprašanje, ali je bil Prešeren aktiven revolucionar. Prešeren ni bil kaj takega.." ---------------- Pomenljivo je, da je Kidrič napisal - Zdravica, namesto Zdravljica, kakor je Prešeren pozneje na "mus" preimenoval svojo prvo Zdravico(Sdraviza) iz leta 1844, napisano v Bohoričici.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Kdo je tipična sodnica globoke države, ki je rešila Jankovića?! In zakaj si Janković spet lahko poje - ide mi, u životu ide mi.