Kakšna je prihodnost vetrnih elektrarn v Sloveniji? Imajo zgolj pozitivne lastnosti ali morda kdaj spregledamo tudi negativne? Na Portalu PLUS odpiramo javno razpravo o tem pomembnem energetskem vprašanju, ki se dotika tudi urbanistične politike, zdravja ljudi in skrbi za zdravo okolje. Vetrne elektrarne si našem mnenju zaslužijo bistveno več pozornosti medijev in ljudi, saj prevečkrat veljajo za nekaj samoumevnega.

Piše: Ferdinand Deželak

Foto: www.freestockphotos.biz

Ministrstvo za infrastrukturo skladno z energetskim zakonom (EZ-1) pripravlja Energetski koncept Slovenije(EKS). Gre za strateški dokument, ki se bo dotikal širokega spektra aktivnih udeležencev v energetskem sektorju, kakor tudi državljanov ter bo s tem zagotovil široko razpravo o usmeritvah v sodelovanju z najširšo javnostjo. Naravne danosti Slovenije, geopolitični položaj in zaveze Evropskega sveta o prehodu v nizko ogljično družbo predstavljajo mejne pogoje za slovensko gospodarstvo in energetiko. Upoštevati moramo, da energetika ni sama sebi namen, temveč mora predstavljati temelj za razvoj družbene blaginje in je torej v službi gospodarstva in državljanov.

Hrup, ki ga oddajajo vetrne elektrarne, je za najbolj izpostavljene prebivalce v dnevnem času nadležen, v nočnem pa lahko izredno moteč. Še zlasti problematično je njegova prisotnost v nočnem času, ker moti spanec. To pa lahko vodi do nastanka številnih bolezni, predvsem tistih, povezanih s stresom.

 

Pod pretvezo, da moramo na osnovi Akcijskega načrta za rabo obnovljivih virov energije doseči opredeljene cilje države za izvajanje energetske politike, se skuša na vse možne načine umeščati v prostor veterne elektrarne, ne glede na posledice za ljudi in okolje. Aktualna zakonska ureditev postavitve vetrne elektrarne (v nadaljevanju VE) je zelo toga in pomanjkljiva predvsem z vidika vpliva na okolje, ki ni niti omenjen. Po večletnih izkušnjah se je tako doma kot v tujini pokazalo, da imajo tovrstne elektrarne zelo velik vpliv na okolje – na naravo, živali in na zdravje ljudi. Zaradi teh ogromnih negativnih vplivov na okolje so se povsod po Evropi, kjer so postavljene, ustanovile skupine in organizacije, ki opozarjajo na ta problem in zahtevajo podrobnejšo zakonsko ureditev. Nekatere evropske države so temu že sledile in to področje podrobneje uredile, druge so še v fazi sprejemanja, tretje pa se te pravne luknje ne zavedajo oziroma se je ne želijo, zato tudi ne delajo potrebnih korakov k ureditvi problema veternih elektrarn. Med njimi je tudi Slovenija.

 

Znano je, da gibanje velikih mas pogosto spremlja tudi zamolklo bobnenje. To se v naravi običajno dogaja ob večjih nevihtah, potresih, izbruhih vulkanov, zemeljskih ter snežnih plazovih ipd. Bobnenje dejansko predstavlja nizkofrekvenčni zvok in infrazvok (NF in IZV). Čeprav je neprijetno in strah vzbujajoče, pa nas takšno bobnenje opozarja tudi na prihajajočo nevarnost in tako nosi s seboj tudi koristno informacijo; po drugi strani pa običajno traja le krajši čas. Povsem drugače je z velikimi vetrnimi elektrarnami, ki se v zadnjem času postavljajo pri nas.

 

 

Nizkofrekvenčni zvok in infrazvok

 

Velike vetrne elektrarne, ki se v zadnjem času pojavljajo v Sloveniji, predstavljajo nov vir hrupa. Naša država je že v tem trenutku na nekaterih območjih prenaseljena in prepozidana, kar je vzrok za številne ekološke, ekonomske in socialne težave, s katerimi se soočamo. Velike vetrne elektrarne so zelo visoki objekti, ki že vizualno kvarijo izgled krajine, ogrožajo nekatere živalske vrste, zaradi svojih višin pa predstavljajo še praktično nezaslonjene vire hrupa, ki se lahko nemoteno razširja na velike oddaljenosti.

Beri dalje...

Pa poskusite poleti ponoči zaspati v divjem ritmu vetrne elektrarne...

Kakšna je prihodnost vetrnih elektrarn v Sloveniji? Imajo zgolj pozitivne lastnosti ali morda kdaj spregledamo tudi negativne? Na Portalu PLUS odpiramo javno razpravo o tem pomembnem energetskem vprašanju, ki se dotika tudi urbanistične politike, zdr...