Prejšnjič sem se spraševal, kam so odšli vsi veliki voditelji in pisal o krizi voditeljstva, ki je ohromila tako Slovenijo, kot celotno Evropo. Danes nadaljujem razmišljanje o krizi slovenske politike z vprašanjem geostrateškega pozicioniranja Slovenije kot tretjem koraku po vzpostavitvi države in vstopu v evroatlantske integracije.

Piše: Sebastjan Jeretič

Foto: I.V.

Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato se je zvrstilo nekaj pobud za oblikovanje tretjega velikega konsenza slovenske politike. Osrednji namen teh pobud je bila ohranitev strateškega kompasa, ki bi bil nadrejen dnevni politiki in bi jo usmerjal po jasno začrtani poti. Cilj je bil oblikovanje enotne vizije ekonomskega razvoja in odgovor na vprašanje, od česa bomo živeli v naši novi državi. Pobuda je bila neuspešna.

Dokler bo epicenter Evrope na severu, je Slovenija lahko le periferija in na obrobju življenje nikoli ni tako bogato, kot v središču. Zato je povsem zgrešena politika predsednika republike Boruta Pahorja, ki vztraja, da mora Slovenija biti prilepljena na Nemčijo in Francijo, češ da je to za nas edina možnost. Ta politika nas ohranja na obrobju, na katerem bomo težko dosegli gospodarski skok.

 

Zakaj so veliki strateški cilji sploh pomembni? Konec osemdesetih let so imela slovenska politična in družbena gibanja jasen vektor delovanja. Vsak korak, vsaka ideja, vsak predlog se je lahko preveril in ocenil glede na temeljno vprašanje tistega časa: kako to vpliva na prizadevanje za oblikovanje samostojne države? V devetdesetih letih smo dobili nov kompas in vsak korak je bil pretehtan glede na vprašanje: kako to vpliva na našo pot v integracije? Celotna državna politika je bila podrejena procesom harmonizacije naše zakonodaje z evropsko. Ker je ta proces potekal v jasnih okvirih, od naše politike ni terjal ustvarjalnosti, temveč le pridno sledenje navodilom.

 

Obe nalogi smo uspešno izpolnili in danes imamo državo, ki je del evroatlantskih integracij. Potem pa smo se malo izgubili.

 

Veliki strateški cilji so pomembni, ker preprečijo, da se dnevna politika izgubi v politikantstvu in brezglavem beganju sem in tja. Nacionalni konsenz postavi jasen okvir delovanja s kompasom, ki usmeri posamezne korake v jasno določeno smer. In Slovenija ni edina država v takšnem položaju, saj so po razpaduJugoslavije in Sovjetske zveze nastale tudi druge nove države, nekatere so že del integracij, druge pa še hodijo po tej poti.

 

V podobni situaciji, kot smo bili mi pred dobrim desetletjem, je danes recimo Črna Gora. Letos bo slavila desetletje povrnitve suverenosti in zaključuje proces vstopanja v Nato in Evropsko Unijo. Tudi pri njih se politika sprašuje, kako naprej in od česa bodo živeli. Socialni demokrati Ivana Brajovića so tako lansirali pobudo "Partnerstvo za tretji korak: vizija ekonomskega razvoja", ki temelji prav na ugotovitvi, kako pomembni so strateški okviri za dnevno politiko. Več o tem lahko preberete tukaj.

 

prejšnjem tekstu sem izpostavil tri temeljna polja delovanja za velikega političnega voditelja poleg tehničnega upravljanja z državnimi podsistemi:

 

1. upravljanje s temeljno zgodovinsko nalogo

2. upravljanje s klimo v skupnosti

3. upravljanje s prepričanji v skupnosti.

 

 

Eden najbolj kontroverznih političnih mislecev vseh časov je renesančni firenški politik Niccolo Machiavelli. Njegovo delo je bilo predmet številnih razprav od demonizacije do globokega filozofskega premisleka. Večina kritik je usmerjena na njegov tekst, ki so ga po njegovi smrti naslovili kot "Vladar", vendar tega teksta ni mogoče pristno razumeti, če ne poznaš njegovega ozadja. Machiavelli je bil republikanec in je v obdobju firenške republike opravljal funkcijo notranjega, obrambnega in zunanjega ministra v eni osebi. Po padcu republike je padel tudi sam. Njegov "Vladar" je bil predvsem poskus njegovega osebnega preživetja v novih razmerah, a ima tudi pomembno ozadje.

Beri dalje...

Kriza slovenske politike, drugič: Tretji korak in geostrateško pozicioniranje Slovenije

Prejšnjič sem se spraševal, kam so odšli vsi veliki voditelji in pisal o krizi voditeljstva, ki je ohromila tako Slovenijo, kot celotno Evropo. Danes nadaljujem razmišljanje o krizi slovenske politike z vprašanjem geostrateškega pozicioniranja Sloven...