S tem, da je leta 2015 potrdila Türkovo kandidaturo za generalnega sekretarja OZN, je slovenska vlada pritrdila politiki, ki je leta 1990 nasprotovala samostojnosti Slovenije, leta 1998 pa včlanitvi v zvezo NATO!

Piše: Dimitrij Rupel

Foto: Mediaspeed

Ena najbolj pomembnih tradicij demokratičnih držav (v Evropi in Ameriki) je tradicija kritičnega premišljevanja o preteklosti. Aktualne demokratičnosti evropskih in ameriške družbe ne ocenjujemo le po sposobnosti zavračanja aktualnih, ampak tudi preteklih nedemokratičnih pojavov. Demokratičnost današnje Nemčije ocenjujemo po njenem zavračanju nacizma, demokratičnost vzhodnoevropskih držav ocenjujemo po njihovem zavračanju komunizma, pri Američanih cenimo njihovo energično odklanjanje makartizma. V ameriški kulturi je odklanjanje makartizma vstopnica za spodobno družbo. Ameriška javnost, da ne govorimo o zgodovinarjih in drugi komentatorjih, zaničuje privržence makartizma, včasih se iz njih norčuje. Makartizem v ZDA nima privržencev.

To, kar je za Američane makartizem, bi bili za resne slovenske komentatorje (npr. za kritične zgodovinarje) slovenski stalinistični (t.i. montirani) procesi po II. svetovni vojni; lustracijski, policijski in sodni obračuni z oporečniki od Sirca, Kocbeka, Zupana, Torkarja in Pučnika do Staneta Kavčiča

 

Leta 1938 je ameriški Predstavniški dom ustanovil Odbor za neameriške dejavnosti, t.i. HUAC, ki naj bi preiskoval komunistične in fašistične organizacije, ki so delovale v ZDA v času gospodarske krize. Leta 1947 je bil objavljen  t.i. hollywoodski črni seznam filmskih umetnikov, ki so bili obtoženi simpatiziranja s komunizmom in niso hoteli pričati pred Odborom. Ta seznam se je širil in povzročil izobčenje mnogih znamenitih igralcev, režiserjev in scenaristov. Uvrstitev na seznam je pomenila izgubo dela in službe, izbris imena, morda nastopanje pod psevdonimom...  Med borci proti HUAC so bili npr. Humphrey BogartJames CagneyOrson Welles, Lillian Hellman, Dashiell Hammett, Katharine HepburnMelvyn Douglas in Fredric March.

 

HUAC je bil leta 1950 model za preganjalsko kampanjo ameriškega senatorja Josepha McCarthyja, ki se je končala leta 1954. McCarthy je trdil, da so so se komunisti pretihotapili celo v ameriško zunanje ministrstvo. Predvsem je ustrahoval levičarske in liberalne intelektualce. V 60. letih je avtoriteta HUAC, čeprav je kdajpakdaj zasliševal t.i. subverzivne skupine in posameznike, zagovornike svobode govora, akademike in levo usmerjene novinarje, opešala, dokler ga niso leta 1975, v letu Helsinške sklepne listine, preprosto ukinili. Panika in histerija glede komunizma sta popustili, delovanje odborov, kot je bil HUAC, in makartizem sta bila zavržena, pogosto tudi osmešena. Čas velikega protikomunističnega čiščenja (lustracija) je trajal štiri, morda sedem let. Demokratična in kultura varovanja človekovih pravic je čiščenje zaustavila.

 

To, kar je za Američane makartizem, bi bili za resne slovenske komentatorje (npr. za kritične zgodovinarje) slovenski stalinistični (t.i. montirani) procesi po II. svetovni vojni; lustracijski, policijski in sodni obračuni z oporečniki od Sirca, Kocbeka, Zupana, Torkarja in Pučnika do Staneta Kavčiča; od prepovedanih učiteljev na ljubljanski univerzi, cenzurnih posegov in udbovskega nadzora pri revijah, od vojaškega procesa JBTZ, restavracije "socialističnega samoupravljanja" v času, ko je bil predsednik republike Danilo Türk; vse do afere Patria. Türk je v slovensko diplomacijo enako kot McCarthy v ameriško uvedel merilo moralno-politične primernosti in nekaterim nekdanjim kolegom onemogočil opravljanje poklica.

 

Medtem ko je ameriški Odbor za neameriške dejavnosti preganjal fašistične in komunistične aktiviste, jih je - fašiste in komuniste - slovenska Protiimperialistična fronta spomladi 1941 - po zaslugi pakta Molotov-Ribbentrop - branila. Pozneje sta Osvobodilna fronta in njena naslednica Socialistična zveza ravnali podobno kot HUAC in McCarthy. Seveda so njuni odbori za nejugoslovanske dejavnosti, katerih udarne pesti so bile VOS, OZNA in UDBA, namesto komunistov preganjali protikomuniste (ali pač preprosto državljane, ki niso imeli primernih moralno-političnih lastnosti). Skoraj vse je bilo enako: preganjanci so bili ob dobro ime, delo, službo in - pogosto - prostost. Nekakšna zrcalna slika ameriškega odbora, miselnost pa je bila bolj ali manj enaka, čeprav je bila v našem primeru bolj trdoživa in dolgotrajna!

Beri dalje...

Danilo Türk, slovenski Joseph McCarthy

S tem, da je leta 2015 potrdila Trkovo kandidaturo za generalnega sekretarja OZN, je slovenska vlada pritrdila politiki, ki je leta 1990 nasprotovala samostojnosti Slovenije, leta 1998 pa včlanitvi v zvezo NATO!