Evropskega poslanca iz Slovenije, ki se aktivno vključuje v razpravo o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (t.i. TTIP) smo zaprosili, da nam na kratko razloži, v čem je bistvo evropskega nelagodja, ko gre za pogajanja o sklenitvi tega očitno prelomnega in kontroverznega sporazuma z Združenimi državami Amerike.

Piše: Igor Šoltes

Čeprav trenutno vlada zatišje, bo TTIP (The Transatlantic Trade and Investment Partnership) gotovo tudi v prihajajočem letu tema, ki bo poleg begunske krize pomembno zaznamovala razprave v Evropskem parlamentu in tudi širši javnosti. Končan je 11. krog pogajanj in še vedno kup vprašanj ostaja odprtih.

Ravno netransparentnost je bila razlog aktivacije civilne družbe, gibanj in nevladnih organizacij, ki so prve opozarjale na pasti tega sporazuma. Evropska državljanska iniciativa je zbrala več kot 3,2 milijona podpisov državljanov EU  proti TTIP!

 

Uvodoma je potrebno zapisati, da je bila domnevno nosilna ideja tega sporazuma poglobitev gospodarskega sodelovanja med EU in ZDA, tudi z odpravo številnih ovir. Vendar tu leži eden od glavnih zapletov. Namreč, kaj si kdo predstavlja pod pojmom "ovira". Za nekatere so to lahko carine, tarife, za druge okoljski, socialni ali prehrambni standardi. Vsekakor je za kovanje čim večjega dobička na poti mnoštvo ovir. Tudi zato je očitno potrebno vsebino pogajanj in dokumentov držati čim dlje od oči javnosti. In ravno netransparentnost je bila razlog aktivacije civilne družbe, gibanj in nevladnih organizacij, ki so prve opozarjale na pasti tega sporazuma. Evropska državljanska iniciativa je zbrala več kot 3 milijone 200 tisoč podpisov državljanov EUproti TTIP. To ni malo, še manj pa zanemarljivo, zato je potrebno prisluhniti ne samo promotorjem tega sporazuma, pač pa tudi tistim, ki opozarjajo, da se pod fasado odprave carin in tarif skriva praviTrojanski konj.

 

Menim, da se je potrebno zavedati, da je čezatlantsko trgovanje in sodelovanje že sedaj zelo krepko in relativno prosto, kar se jasno kaže v tem, da sta ZDA in EU že sedaj drug drugemu najpomembnejša gospodarska partnerja predvsem na področju trgovanja in neposrednih tujih naložbah (FDI). Največ pa ZDA in EU trgujeta na področju kemikalij, mehanizacije in transportne opreme.

 

ZDA je najpomembnejši trg za izvoz izdelkov iz EU. Kar 17% vsega izvoza iz EU predstavljajo ZDA (podatek iz leta 2011). Ob enem pa so tretji najpomembnejši vir uvoza blaga in storitev - 11% (zaKitajsko in Rusijo). ZDA več kot v EU izvažajo samo v Kanado in več uvažajo iz Kitajske. Carinske tarife so že sedaj precej nizke, saj za večino različnih industrij znašajo med 1 in 3%.

 

Vsi se strinjamo, da bo imel TTIP velik vpliv na odpravo necarinskih ovir, vendar kljub temu večina kvantitativnih študij, ki so bile do sedaj opravljene, jasno napoveduje, da se bo nacionalni dohodek držav (in tudi plače) dvignil za manj kot 1% (realno gledano) in to velja za obdobje 15 let. Seveda pa je potrebno poudariti, da pri tem govorimo o enkratnem povečanju in ne o rasti na letni ravni. Pa še to je najbolj optimistični scenarij, ki velja v primeru, da bodo necarinske ovire popolnoma odstranjene.

 

Koliko smo torej pripravljeni plačati za odpravo carinskih ovir in tarif?

 

Veliko študij, ki zagovarjajo TTIP sporazum, je zelo optimističnih, vendar se tudi poslužujejo enakih oziroma podobnih metod zbiranja podatkov. Študije, ki so za obdelavo podatkov vzele drugačne pristope, kažejo veliko slabšo sliko - predvsem znatno zmanjšanje vseh relevantnih socialnih in ekonomskih indikatorjev.

 

Do TTIP sporazuma sem nenaklonjen predvsem zaradi naslednjih razlogov. Zelo tvegani so po mojem mnenju prehranski standardi, ki so v EU bistveno višji kot v ZDA. Veliko liberalnejša je uporaba gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, ki so hormonski motilci, patogenov, pa tudi kloniranje. Sprejetje sporazuma TTIP lahko še poslabša stopnjo samooskrbe v Sloveniji (ki je že tako ali tako nizka) in prehransko varnost, saj želijo ZDA okrepiti kmetijski izvoz. Še vedno me tudi skrbi tako imenovani ISDS mehanizem. Kljub temu, da je komisarka Cecilia Malmström predlagala spremembo ISDS mehanizma in ga na določenih točkah izboljšala, ICS (novi predlagani mehanizem) še vedno krepko spodkopava vladavino prava iz dveh razlogov: zaradi onemogočenega pravičnega dostopa do pravnega varstva in zaradi neupoštevanja pravne neodvisnosti.

Beri dalje...

Zakaj ne podpiram sporazuma o Čezatlantskem partnerstvu TTIP

Evropskega poslanca iz Slovenije, ki se aktivno vključuje v razpravo o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (t.i. TTIP) smo zaprosili, da nam na kratko razloži, v čem je bistvo evropskega nelagodja, ko gre za pogajanja o sklenitvi tega...