Iskanje notranjega sovražnika, preganjavica, čistke, diskreditacije konkurentov, klientelizem, poveličevanje vrhovnega poveljnika. Se sliši znano? Nekateri bi opisano povezovali z bivšo državo, drugi s katero od eksotičnih, še obstoječih socialističnih držav, tretji bodo v naštetem videli končno konsekvenco socializma kot takega. Vsi bi imeli prav, a jaz poleg tega vidim še modus operandi Janeza Janše.


Dokler bo Janša osrednja figura slovenske desnice, ta ista desnica ne bo mogla stopiti v prihodnost in bo ostala večni poraženec vsakokratnih volitev. Foto: www.mediaspeed.net

Se še kdo spomni Iva Hvalice ali pa Mihaela Brejca? Oba sta bila Janševa sodelavca iz časov, ko je Slovenska demokratska stranka bila še SOCIALdemokratska stranka Slovenije, ki je bila med drugim vse do leta 1996 ponosna članica socialistične internacionale.

 

Težava je, da bo Janša s seboj očitno potopil še celotno desnico, katere preobrazbo ustavlja že 20 let. 

 

V časih, ko se je kot nadebudni mladenič lotil političnega delovanja, druge alternative kot komunistična internacionala pač ni bilo in kar se Janezek nauči, to Janez zna.

 

Moram pa priznati, da sem glede na to, da v prenosih iz DZ konstantno poslušam o Janševih 6000 volivcih in o tem, kako ima SDS 250.000 volivcev in 30.000 članov, razočaran nad tem, da na fotografijah in posnetkih izpred sodišča konstantno videvam le 100 protestnikov.

 

Transparentna privatizacija pa je po Janševem oziroma socialističnem modelu rokohitrsko dogovarjanje z bivšim osamosvojiteljskim kolegom Bavčarjem in njegovim kolegom Šrotom ter ostalimi velikimi in malimi podrepniki o tem, kako si bodo pravično razdelili pir, cajtnge in trgovine.

 

Lahko gre Janša iz Jugoslavije, a ne more Jugoslavija iz Janše

 

Janša je produkt časa in okolja, v katerem je odraščal in šolanja, skozi katerega je šel- se pravi Jugoslavije, tam od 70. pa do njenega konca. Nihče ne more biti nezaznamovan, če je izpostavljen indoktrinaciji ZSMS, ZK in SZDL. Mladi Janša se je učil delovati v sistemu, ki je bil absolutističen, avtoritaren in totalitaren in je temeljil na liku prosvetljenega absolutističnega očeta naroda. V časih, ko se je kot nadebudni mladenič lotil političnega delovanja, druge alternative kot komunistična internacionala pač ni bilo in kar se Janezek nauči, to Janez zna. 

 

Kumrovška indoktrinacija se je pri Janši pokazala vsakič, ko je nekdo na desnici dvignil glavo. Program politične likvidacije in diskreditacije konkurentov se je samodejno zagnal vsakič, ko se je Janez počutil ogroženega, točno tako, kot je to Kumrovška šola predvidela. Se še kdo spomni Iva Hvalice ali pa Mihaela Brejca? Oba sta bila Janševa sodelavca iz časov, ko je Slovenska demokratska stranka bila še SOCIALdemokratska stranka Slovenije (ki je bila med drugim vse do leta 1996 ponosna članica SOCIALISITČNE INTERNACIONALE), in oba sta odletela, ko sta postala premočna oziroma, ko sta postala oporečnika. Kot da bi si Janša zapomnil, kaj so mu mentorji govorili v ZK. Samo ena stvar je nevarnejša kot zunanji sovražnik, to je notranji sovražnik in z njim je potrebno najprej obračunati in to z vso silo. Tej doktrini se Janša nikoli ni izneveril.

 

 

Filozofija "Ni važno, če je idiot, važno, da je naš idiot"

 

Socialisti so se po drugi svetovni vojni odločili, da bo vse "naše" socialistično. Liberalci in konzervativci pa se seveda obrišite pod nosom, ker niste "naši" in bodite veseli, da še dihate. Na hitro so zamenjali dotedanje lastnike in upravljavce lastnine in jih nadomestili z njim zvestimi. S tem so povzročili masovno škodo v gospodarstvu, ki še danes ni sanirana. Ali se ponovno sliši znano? Pisalo se je leto 2004, ko je Janša dobil volitve. Sledile so masovne rošade direktorjev v državnih podjetjih in zavodih.

 

Seveda je bilo potrebno podjetja nekoliko prevetriti, predvsem pa privatizirati, a privatizacija Janši nikoli ni šla najbolje od rok, morda celo slabše kot levici, bolj se je ubadal z nastavljanjem svojih vojakov na pomembna mesta. Ko je prišel čas, je sveta krava NLB ostala nedotaknjena in tudi reformni zagon je nekako pojenjal, ko je enkrat Janša postal kralj na političnem parketu. NLB se je še naprej politično izčrpaval, Mrkaičeve reforme pa so končale v zadnjem predalu v neki zakotni pisarni. Ker sem Primorec, pa mi bosta vedno najbolj ostali v spominu genialni menjavi v Luki Koper in na Intereuropi. Če bi Janša res bil to, za kar se prodaja, se pravi reformator evropskega formata, bi poiskal za ti dve mesti sposobna direktorja z mednarodnim razpisom in podjetji transparentno privatiziral.

 

To se seveda ni zgodilo, Janši je očitno skladno s socialistično doktrino zvestoba bistveno bolj pomembna kot sposobnost. "Zvesta vojaka"  Lovšin in Časar sta pridno ubogala in skoraj potopila tako Luko kot Intereurpo, eden je celo "seveda krivično in politično" pravnomočno obsojen. Transparentna privatizacija pa je po Janševem oziroma socialističnem modelu rokohitrsko dogovarjanje z bivšim osamosvojiteljskim kolegom Bavčarjem in njegovim kolegom Šrotom ter ostalimi velikimi in malimi podrepniki o tem, kako si bodo pravično razdelili pir, cajtnge in trgovine. Kot pravi socialist, je tudi v tem primeru Janša gladko zamenjal evropski reformatorski razum za socialistični model, ki se ga je naučil v mladosti, pri tem pa skoraj potopil Slovensko gospodarstvo. Njegovi socialistični mentorji bi bili ponosni.

 

 

Oh, ti grandiozni narcisi

 

Janšo je šolanje v socializmu pripravilo na to, kar je njegova usoda. Biti oče naroda. Bolj ko leta minevajo, bolj se zdi, da si Janša želi biti slovenski demokratično izvoljeni Tito, ki bi ga ljudstvo ljubilo, častilo in mu podelilo demokratični dosmrtni mandat. A zaradi političnih in ekonomskih sprememb, ki jih je sam pomagal sprožiti, tega nikdar ne bo mogel doseči. Te frustracije so očitno vzrok, da iz leta v leto postaja bolj samo-destruktiven in napadalen do tistih, ki si drznemo podvomiti v njegovo brezmadežnost. Obnaša se kot dober totalitarec- kdor ni z mano, je proti meni.

 

Isto zgodbo smo gledali pri zatonu bivše države. Spremembe so bile prepovedane, oporečnost kaznovana. Težava je, da bo Janša s seboj očitno potopil še celotno desnico, katere preobrazbo ustavlja že 20 let. Dokler bo Janša osrednja figura slovenske desnice, ta ista desnica ne bo mogla stopiti v prihodnost in bo ostala večni poraženec vsakokratnih volitev. Kako naj bo Janša predstavnik nove desnice, če je v svojem bistvu miniatura socialističnega avtoritarca. Kako naj bo Janša predstavnik nove desnice, če so njegovi podporniki vsaj po tem, kar lahko vidim pred sodiščem, osiveli razočaranci iz bivšega sistema, ki močno spominjajo na osivele oficirje, ki zvesto in nekritično sledijo svojemu generalu na samomorilski poti v poslednjo bitko.

 

beri dalje s klikom na povezavo ...