Marjeta Grošelj navdušila z mini garsonjerami. Šušnjara klonirala sebe.
Bili smo na tednu mode, ki je sicer trajal samo tri dni v kinu Šiška v Ljubljani

Sobota, 7. april 2012 ob 11:00

Odpri galerijo

Parada plesa
Barbra Drnač
Drugi teden mode je za nami in vsak od nas je zagotovo našel kreatorja, ki ga bo v prihajajočih dneh obiskal, seveda če bo dopuščala denarnica oziroma bo z njim sklenil kompenzacijski deal. V treh modnih dneh smo dokazali, da imamo Slovenci le nekje modno žilico, s katero lahko ponosno paradiramo po domačih ulicah. Seveda so nekateri nadnavdušeni, drugi spet malo manj.

Za začetek je treba nekaj poudariti; kar smo videli na modnem maratonu, je večinoma pret-a-porter oz. ready-to-wear, kar me je malo potrlo. Na tednu mode sem pričakovala cotoure, high fashion, ekstravaganco. Vse bolj in bolj sem bila prepričana, da so kreatorji oblikovali svoje kose, tako da jih bodo lahko seveda prodali. No, ob dialogu z Majo Ferme mi je postalo kristalno jasno, da si slovenski oblikovalci preprosto ne morejo privoščiti kreiranje pompoznih kosov, ki jih nihče ne želi nositi v svojem vsakdanjiku. "Tu je enkratna priložnost, da pokažeš strankam svoje nosljive kreacije in jih tako privabiš v potencialni nakup," je moj sum potrdila oblikovalka Maja Ferme.

Na modnih brveh sta me najbolj presunila Peter Movrin in Marjeta Grošelj. Sta tista, ki sta potešila mojo lakoto po ekstravaganci. Peter Movrin s svojimi "nahrbtniškimi" oblekami in črno-belimi sandali z visoko platformo ter Marjeta Grošelj s svojimi geometrijskimi torbicami, ki bi jih lahko označili kar kot "mini garsonjere", saj se lahko s slednjimi primerjajo tako po ceni in kot tudi velikosti. Potolažimo se lahko s tem, da je to investicija v nesmrtno torbico. Dandanes srečujem hčere, vnukinje mogoče tudi vnuke, kako se borijo za vsaj eno vintage torbico z velikim G.

V spominu se mi je zapečatila tudi Nataša Hrupič, ki je poudarila ženstvenost modelov in inovativnost plaščev. Vseeno pa mi je v mislih cingljalo, da sem nekje že videla njene vzorce, vzporednico sem potegnila z novo kolekcijo Stelle McCartney.

Največji delež razočaranja je pri meni požela Nina Šušnjara s kloniranjem stokrat videnih mednarodnih kreacij. Delo, ki ga dandanes ustvarja, je le množično kopiranje trendov, ki so prežvečeni in preživeti. Dvobarvni plašč, neti, usnjene jakne, geometrične pajkice in na koncu še jakne razpolovljene z zadrgo - možnost nakupa tovrstnih kosov je že nekaj časa na voljo v cenovno popularni Zari, H&M ali Bershki.

 Manj navdušenja sem pokazala tudi nad Zoranom Garevskim, saj je njegovo skrivanje za črnim in sivim postalo rahlo dolgočasno. Poleg tega kaže veliko podobnost z mednarodno prepoznavno kreatorko Sophie D'Hoore.

Navdušile pa niso le kreacije na modnih brveh, temveč tudi staylingi obiskovalcev. Impresionarano sem ugotovila, da je naš narod začel bolj odprto sprejemati ekstravagantne modne mikse, ki pa niso več označeni za kikse. Ni več prezirljivih oziroma začudenih pogledov na kičaste najlonke, prevelike srajce in srebrne oxfordke. Kino Šiška je te tri dni predstavljal nekakšno zatočišče za tiste, ki smo radi malo čudaški v svojem slogu oblačenja in željni inspiracije domačih oblikovalcev.

Merila za presojanje "dobrih" kreacij so se znižala v zadnjih letih. Ne zato, ker bi bili slovenski modni oblikovalci slabši, vendar na splošno je nemogoče šokirati z nečim novim oziroma unikatnim. Sprašujem se, ali še kje obstajajo umetniki, ki spreminjajo modne smernice? Zagotovo. Kje so  tisti, ki imajo globoko razumevanje do umetnosti mode in skozi kreacije ustvarijo svojo zgodbo? Mogoče jih srečamo na še enem tednu mode, tokrat bo trajal le dva dni, in sicer v četrtek in petek prihodnji teden, organizirata pa ga lastnik spletnega modnega portala fashion.si Joe Rain in njegova desna roka Aljoša Grlj Krošlin.

Galerija slik

Sorodne vsebine