Članek
Drugi tir lahko naredimo sami za 500 miljonov EUR...
Objavljeno Apr 28, 2017

Najprej je bil v Jugoslaviji problem slovenski "avtocestni križ". Potem smo se osamosvojili in ga za enormne stroške zgradili. Na projektu so služili vsi, ki so tako ali drugače sodelovali. Cena 1km avtoceste je bila daleč najdražja v Evropi. Potem pa so vse gradbene firme šle v "maloro". Sedaj pa bi nekateri radi 27 km enotirne železnice naredili za 1,4 mrd.EUR in nahranili s projektom vse hijene,in šakale, domače in tuje. Potem pa smo po vseh "ekonomsko uspešnih" potezah poosamosvojitvih političnih odločitev prišli do konca tudi pri drugem tiru... V DZ smo imeli priliko poslušati župana Kopra Borisa Popoviča, ki je med drugim dejal: 

“Ne poznam države, ki bi za 27 kilometrov nekega infrastrukturnega projekta za pomoč prosila sosednjo državo. Drugi tir se dela zaradi Luke Koper. Ta zakon je popolnoma nepotreben. Ta življenjska povezava  je bila nujno potrebna že vsaj 20 let nazaj. Zgradimo jo lahko sami. Mislim, da smo dovolj sposobni in konec koncev smo suverena država. Ne poznam suverene države, ki bi za 27 km tira ali ceste prosila sosednje države za pomoč. Tega jaz ne poznam,” je poudaril koprski župan. “Da še vedno govorimo o enem tiru je zelo žalostno. Že 15 let sem župan in že ves čas govorim, da če že naredimo železnico, naredimo dva tira.”

VIDEO: Izjemen nastop župana Borisa Popoviča v Državnem svetu RS:

: "Drugi tir lahko naredimo sami za 500 miljonov EUR".

Domače in tuje hijene in šakali pa v jok. Joj, kaj pa zdaj!

Za razmislek pa še povezava: Slovenci govorimo, Avstrijci delajo...

Nekaj iz zgornjega zapisa: 

Takole so mi v odgovorih pojasnili trenutno situacijo na področju investicij in me potolažili, da s sprejetjem resolucije o Nacionalnem programu razvoja JŽI za obdobje 2011-2030 nič več ne bo tako kot je bilo, saj projekti tečejo s svojo dinamiko.

Danes pa je prijatelj objavil povezavo na DAMJAN blog na prispevek z naslovom:

avtorja pa sta Jože P. Damijan in Aleš Groznik

Za pokušino: Opisan primer dogajanj v sosednji državi kaže na strukturiran in premišljen načrt. Snovalci prometne politike v sosednjih državah so se odločili izgraditi transportni obvoz okrog Slovenije. Uspelo jim je »izumiti« povsem nov koridor in ga z močno lobistično akcijo v Bruslju uvrstiti na jedrno TEN-T omrežje, skupaj z zasnovanimi logističnimi centri. Pyhrnskega koridorja jim sicer še ni uspelo uvrstiti v TEN-T omrežje, vendar močno lobirajo na tem. Pri tem svojih lobističnih naporov sploh ne skrivajo, pač pa njihove študije in predstavitve že v naslovu nosijo pridevnik »lobistične«.