Svoj moto "Borim se" je dr, Felc premnogokrat uporabil v svojem besednjaku. 

Veliki razumnik, eden najbolj priznanih psihiatrov, sodni izvedenec in še bi lahko naštevali, je bil tudi eden redkih pisateljev, ki kot tetraplegik ni mogel pisati sam. Njegov veleum mu je omogočil narekovanje tako strokovnih študij, esejev, kot romanov in novel. O sebi je dejal, da je eden redkih v nogah hromih popotnikov in eden redkih pisateljev, ki ne morejo sami zapisovati.

In kako se pisatelju najlažje zahvaliti za podporo in vzor našemu društvu in predvsem mestu? Po njem bo ostal le spomin, knjige, eseji in dnevnik, zato je vzniknila ideja, da naj bo 19. marec obeležen kot njegov dan, njegova Duša imena.

... je zaključek scenarija, ki ga je Ana Balantič prispevala za predstavo, ki smo jo z RIS om pripravili za obeleženje 19. marca, dneva, ki ga bomo v bodoče posvečali pokojnemu doktorju Felcu. Veliko besed je bilo prebranih in povedanih, prisotni smo bili risovci, z obiskom so nas počastili ga. Alenka Felc, Jožetov brat Marko z družino, gospodje iz skupine, ki je pred desetletji izdajala revijo kaplje in še kar nekaj ljubiteljev kulture.

Klarinetistki, učenki Glasbene šole Idrija Erika in Danaja sta pod vodstvom prof. Igorja Vrhnjaka poskrbeli, da je Felcu ljub instrument spremljal prepletanje besed risovih literatov z mislimi velikega človeka, literata, ki nam je tako s človeškega, kot s pisateljskega, umetniškega vidika lahko v marsičem velik in neusahljiv vzor. Zato ni čudno, da se je risovki Slavici Uršič o primariju dr. Felcu zapisalo takole: »Bil je kot ptica, ki ne more leteti, a zato zna peti.«