Sedanja praznovanja 1. maja nosi v sebi mičkeno in ne opazno prevaro. Njen namen je utrditi mezdno miselnost, oziroma pripadnost delavskemu razredu, to je razredu hlapcev brez dejanskih pravic in pravice do lastnine, le s pravico plačila položnic.

Kjub viku in kriku o kršitvah delavskih pravic in mahanja s pestjo je vse skupaj le prevara katere namen je, da zaposleni praznujoč kot mezni delavci pozabimo, da so bila nekoč skoraj vsa podjetja naša last in ko smo si kot lastniki in hkrati zaposleni sami pisali pravice. 

Takoj po osamosvojitvi so nas proti ustavno in brez našega soglasja razlastili podjetij, ki smo jh izgradili mi, nam vrgli  brez vredne certifikate v višini 2 do 3 tisoč nemških mark, enim celo za 40 let dela in si sami pri sebi rekli: hvala bodoči hlapci, lahko vas je bilo opleniti, sanja se vam ne kako vas bomo jebali naravnost v glavo in držali na meji možnosti bivanja, pa ne boste mogli nič.

Družbena lastnina je bila naša skupna zasebna lastnina vseh nas državljanov v ne razdelni obliki.

Ko smo še imeli družbeno lastnino smo praznik dela praznovali hkrati kot so lastniki in delovni ljudje, danes pa samo še kot hlapci brez pravic, čakajoč na drobtinice, ki padajo z mize bogatinov, če jih prej le ti ne pohodijo.

Kako dolgo še boste pustili, da delajo iz vas bedake? 

Si je upal kdo priznati za 1. maj, da smo še ne davno nazaj bili svobodni ljudje, so lastniki podjetij, sedaj pa ubogi revčki in mezdni delavci. Laže smo si čestitali praznik kot hlapci, prikrivajoč eden drugemu lastno sramotno sodobnega suženjstva, topo umnost in srčno praznino, skrbno gledajoč, da le imamo na obrazu narejen nasmešek.