Objavljeno Jan 22, 2022
Bill Gates in indijska vlada so tarča tožbe, v kateri trdijo, da je cepivo družbe AstraZeneca ubilo 23-letnika
Tožba proti Billu Gatesu, indijski vladi in drugim, ki se sklicuje na obsežno sodno prakso, je ponovno pritegnila pozornost na Gatesa in njegovo dolgoletno sporno sodelovanje v indijskem programu cepljenja.
Avtor: Michael Nevradakis, Ph.D.
*
*
V morda prvem tovrstnem sodnem primeru na svetu želi vložnik peticije v Indiji kazensko preganjati Billa Gatesa, indijskega carja cepiv Adarja Poonawallo ter indijske vladne in zdravstvene uradnike zaradi smrti 23-letnika, ki je umrl po prejemu cepiva Covishield podjetja AstraZeneca.
Kiran Yadav je konec lanskega leta vložila kazensko tožbo zaradi umora, Smt. Kiran Yadav v. The State of Maharashtra & Ors. (v nadaljnjem besedilu: Yadav proti Maharaštri), pri Višjem sodišču v Bombaju v imenu svojega pokojnega sina Šri Hiteša Kadveja.
Njen sin je bil cepljen 29. septembra 2021. V skladu s pritožbo je umrl istega dne zaradi stranskih učinkov, ki jih je povzročilo cepivo.
V pritožbi je navedeno, da je Kadve umrl "zaradi [namernega] dejanja in opustitve, ki ju je mogoče pripisati nekaterim javnim uslužbencem, ki zlorabljajo svoj položaj za uvajanje politik v pomoč farmacevtski mafiji in so tako [odgovorni] za [množične] umore".
V pritožbi je še navedeno, da je bil Yadavov sin "nehote" prisiljen v cepljenje na podlagi "lažne pripovedi", da je cepivo popolnoma varno, in ker je država Maharaštra necepljenim prepovedala vožnjo po železnici ali vstop v prodajne prostore, kot so nakupovalni centri.
V pritožbi je navedeno, da so omejitve države Maharashtra "v nasprotju s politiko centralne vlade, ki pravi, da med cepljenimi in necepljenimi ljudmi ne sme biti nobene diskriminacije".
Drugi obtoženci v zadevi so še komisar in generalni direktor policije zvezne države Maharaštra, indijski osrednji preiskovalni urad in glavni sekretar indijskega ministrstva za zdravje in družinsko blaginjo.
V tožbi sta obtožena tudi Bill Gates in Adar Poonawalla, izvršni direktor indijskega inštituta Serum Institute of India, ki je po številu proizvedenih in prodanih odmerkov največji proizvajalec cepiv na svetu.
Inštitut Serum Institute proizvaja cepivo Covishield in več kot polovico svetovnih cepiv, ki se dajejo dojenčkom.
Skupaj Yadav zahteva 134 milijonov USD odškodnine, od tega 13,4 milijona USD začasne odškodnine.
Od Gatesa, Poonawalle in drugih zahteva teste na detektorju laži in analizo za narkotike
V skladu s pritožbo je indijska vlada priznala, da ima cepivo Covishield lahko škodljive in potencialno smrtonosne stranske učinke, vendar je bilo cepivo dano kljub temu vedenju.
Pritožbo v zadevi Yadav proti Maharashtri sta vložila odvetnika Shivam Mehra in Siddhi Dhamnaskar iz Mumbaja, v angleščini pa jo je očitno prvič objavila Indijska odvetniška zbornica, neformalna skupina indijskih odvetnikov (uradna odvetniška zbornica v državi je Indijski odvetniški svet).
Sodniki indijskega vrhovnega sodišča so na splošno zavzeli stališče, ki je naklonjeno cepljenju. Kljub temu je Jadavova pritožba na 265 straneh izjemna zaradi obsežnega pravnega precedensa iz indijskega in splošnega prava, ki postavlja pod vprašaj zakonitost obveznega cepljenja in drugih prisilnih zdravstvenih dejanj.
Pritožba izstopa tudi zaradi konkretnih obtožb, ki jih navaja proti osebnostim, kot sta Poonawala in Gates, ki je v Indiji zelo sporen.
Obsežen pravni precedens postavlja pod vprašaj zakonitost indijske državne politike obveznega cepljenja
Ena od glavnih sodnih odločb, na katere se sklicuje pritožba v zadevi Yadav proti Maharaštri, je sodba Registrar General, High Court of Meghalaya proti State of Meghalaya (v nadaljevanju Meghalaya). Osrednja ugotovitev sodbe, izdane 23. junija 2021, je bila, da je cepljenje s silo ali prevaro ali z uvedbo omejitev za necepljene osebe kršitev temeljnih človekovih pravic ter civilna in kazenska kršitev.
S to sodbo je bila razveljavljena odredba v zvezni državi Meghalaya, ki je od prodajalcev, taksistov, lastnikov trgovin in drugih posameznikov zahtevala, da se cepijo, preden nadaljujejo ali ponovno odprejo svoje posle.
V zvezi s tem je sodišče odločilo, da je cepljenje sicer "nujna potreba", vendar politika cepljenja države blaginje "nikoli ne more vplivati na pomembno temeljno pravico, tj. pravico do življenja, osebne svobode in preživetja".
S sklicevanjem na 21. člen indijske ustave je sodišče v zadevi Meghalaya obravnavalo pravico do zdravja in trdilo, da kadar se takšno zdravstveno varstvo zagotavlja s prisilnimi sredstvi, posega v temeljno pravico do zasebnosti.
Sodišče se je oprlo tudi na sodbo drugega indijskega sodišča, sodnika K.S. Puttaswamy (Retd.) proti Uniji Indije (2018), ki je menilo, da je temeljna pravica do zdravja kršena, kadar so posameznikom odvzete pravica do osebne izbire, telesna avtonomija in integriteta ter krovna pravica do zasebnosti.
Sodišče v Meghalayi je dodalo:
"Cepljenje na silo ali obvezno z uporabo prisilnih metod izpodkopava temeljni namen blaginje, ki je z njo povezan. Posega v temeljno(-e) pravico(-e) kot tako, zlasti kadar vpliva na pravico do sredstev za preživljanje, ki osebi omogoča življenje.
"Obvezno dajanje cepiva brez oviranja človekove pravice do življenja in svobode na podlagi informirane izbire in informiranega soglasja je ena stvar. Če pa je kakršno koli obvezno cepljenje po svoji naravi in duhu prisilno, dobi drugačno razmerje in značaj."
Sodišče v Meghalayi se je sklicevalo tudi na angleško običajno pravo, natančneje na zadevo Airedale NHS Trust proti Blandu (1993), odločitev, v kateri je bilo odločeno, da če je odrasla oseba, ki tega ne želi, prisiljena v cepljenje proti gripi s silo, to dejanje pomeni kaznivo dejanje in civilnopravno kršitev.
Indijsko sodišče je v zvezi s tem ugotovilo:
"Takšen prisilni element cepljenja so sodišča od zgodnjih faz začetka cepljenja kot preventivnega ukrepa proti več boleznim vedno znova ne le odsvetovala, ampak tudi dosledno zavračala že več kot stoletje."
Sodišče v Meghalayi se je sklicevalo tudi na 19. člen indijske ustave glede "svobode opravljanja katerega koli poklica ali opravljanja katere koli dejavnosti, trgovine ali podjetja" in da so bile omejitve, povezane s cepljenjem, "očitno pretirane".
Sodišče je dodalo:
"V tem primeru je očitno pomanjkanje legitimnosti pri prepovedi svobode opravljanja katerega koli poklica, obrti ali dejavnosti za določeno kategorijo ali razred državljanov, ki so sicer upravičeni do tega, zaradi česar je obvestilo/odredba nepremišljena, samovoljna in/ali predstavlja neugodno izvajanje pooblastil."
Z upravnega vidika je sodišče v zadevi Meghalaya tudi ugotovilo, da osrednja indijska vlada ne le ni predpisala cepljenja, temveč je menila, da mora cepljenje ostati prostovoljno, temveč ni bilo nobenega predpisa ali direktive, ki bi državnim vladam omogočala, da na svojem ozemlju uvedejo zahteve glede cepljenja.
Primer Yadav temelji na obsežnem indijskem pravnem precedensu in znanstvenih študijah
Kazenska ovadba v zadevi Yadav proti Maharaštri je temeljila tudi na več drugih sodbah indijskih sodišč, vključno z nedavnimi odločitvami, povezanimi s COVID vaccines, kot sta Dinthar Incident proti državi Mizoram in drugim (2021) in Madan Mili proti Indijski uniji (2021).
V teh sodbah je bilo ugotovljeno, da se tudi cepljeni posamezniki lahko okužijo s COVID in širijo okužbo, prav tako kot tisti, ki niso cepljeni, zato med cepljenimi in necepljenimi ne more biti nobene diskriminacije. Takšna diskriminacija bi bila v nasprotju s členi 14, 19 in 21 indijske ustave.
Zadeva Yadav proti Maharashtri se sklicuje tudi na naslednje primere in angleško običajno pravo:
Common Cause proti Uniji Indije (2018) je odločil, da:
"odrasle osebe s sposobnostjo privolitve imajo pravico do samoodločanja in avtonomije. Navedeni pravici utirata pot pravici do zavrnitve zdravljenja ... [polnoletna] poslovno sposobna oseba ima pravico zavrniti določeno zdravljenje ali celotno zdravljenje ali se odločiti za alternativno zdravljenje ...
"Interes bolnika prevlada nad interesom države."
Osbert Khaling proti državi Manipur (2021) je odločil, da:
"Omejevanje ljudi, ki se morajo še cepiti, pri odpiranju ustanov, organizacij, tovarn, trgovin itd. ali onemogočanje njihovega preživetja s tem, da se njihova zaposlitev ... veže na njihovo cepljenje, bi bilo s strani države nezakonito, če ne celo protiustavno.
"Takšen ukrep bi poteptal tudi svobodo posameznika, da se cepi ali da se odloči, da se ne bo cepil."
V zadevi Montgomery v. Lanarkshire Health Board (2015), angleško običajno pravo, je bilo odločeno, da:
"Odrasla oseba, ki je pri zdravi pameti, ima pravico odločiti, katero od razpoložljivih oblik zdravljenja bo opravila, če sploh katero, in njeno soglasje je treba pridobiti, preden se opravi zdravljenje, ki posega v njeno telesno integriteto."
V zadevi Yadav proti Maharaštri je navedena tudi direktiva Satyendre Singha, podsekretarja indijskega ministrstva za zdravje, z dne 8. oktobra 2021, ki ponovno potrjuje, da cepljenje ostaja prostovoljno, da indijska vlada "ni oblikovala ali predlagala nobene politike diskriminacije med državljani Indije na podlagi njihovega cepilnega statusa" in da nobenega državljana ni mogoče prisiliti k cepljenju.
Pritožba se opira tudi na indijsko zakonodajo, zlasti na Zakon o obvladovanju naravnih nesreč iz leta 2005, ki določa, da državne vlade ne smejo oblikovati nobenih pravil, ki so v nasprotju s smernicami nacionalne vlade. Prav tako se takšnim prepovedim ni mogoče izogniti posredno, je navedeno v pritožbi Yadav proti Maharaštri, ki se sklicuje na drugo indijsko sodno zadevo, Noida Entrepreneurs Association proti Noidi (2011).
Pritožba se sklicuje tudi na več klavzul iz Unescove Splošne deklaracije o bioetiki in človekovih pravicah (2005), vključno z naslednjimi:
člen 3 o človekovem dostojanstvu in človekovih pravicah, ki določa, da "morajo imeti interesi in blaginja posameznika prednost pred izključnim interesom znanosti ali družbe".
člen 6, ki pravi, da se "vsak preventivni, diagnostični in terapevtski medicinski poseg izvede le s ... predhodno, svobodno in informirano privolitvijo".
člen 8 o spoštovanju človekove ranljivosti in osebne integritete.
Člen 11, ki določa, da "noben posameznik ali skupina ne sme biti diskriminirana ali stigmatizirana na kakršni koli podlagi, s čimer se kršijo človekovo dostojanstvo, človekove pravice in temeljne svoboščine."
V pritožbi so nato navedeni konkretni posamezniki, kot sta Venugopal G. Somani, indijski generalni nadzornik za zdravila, in Randeep Guleria z All India Institute of Medical Science (AIIMS), ki so sodelovali v "kampanji nepoštenosti in goljufanja" ter "spodbujanju [zarote]" z "lažno in zavajajočo izjavo", da so cepiva COVID popolnoma varna.
V pritožbi sta Somani in Guleria obtožena, da sta sledila "enoumnemu načrtu, da bi podjetjem za cepiva zagotovila neupravičen dobiček", in nadalje navajata indijsko sodno prakso, ki pravi, da ker "zarote nastajajo na podlagi skrivnosti ... za njeno dokazovanje niso potrebni neposredni dokazi. Kaznivo dejanje se lahko dokaže s posrednimi dokazi."
V pritožbi je bilo navedenih tudi 81 raziskovalnih člankov, ki med drugim obravnavajo večjo zaščito oseb z naravno imunostjo pred COVID v primerjavi s cepljenimi osebami ter manjšo učinkovitost cepiv proti različicam, kot je Delta.
https://childrenshealthdefense.org/defender/bill-gates-indian-government-lawsuit-astrazeneca-vaccine-killed-shri-hitesh-kadve/?utm_source=salsa&eType=EmailBlastContent&eId=78691755-4889-4368-beac-7f6dcda2531e
Smrt Dr. Snehala Lunawata zaradi cepiva
Pritožba v zadevi Yadav proti Maharashtri se nanaša na primer indijske zdravnice Dr. Snehala Lunawata iz Maharashtre, ki je 1. marca 2021 umrl zaradi zapletov, nastalih zaradi cepiva Covishield, ki ga je prejela 28. januarja 2021.
Ta dogodek je v Indiji postal prepoznaven zaradi prizadevanj Lunawatine družine, da bi se v zvezi z njeno smrtjo začela preiskava.
Lunawat, ki je bila stara 33 let, je po prejemu cepiva Covishield doživela "redek pojav strjevanja krvi".
Njena družina je nato pisala indijski vladi in Inštitutu za serum ter zahtevala, da se preiskava o Lunawatini smrti opravi, saj ta ni bila zabeležena kot neželeni dogodek v državni zbirki podatkov o neželenih dogodkih po cepljenju (AEFI - Adverse Event Following Immunisation).
Vendar družina ni dobila zadovoljivega odgovora, zato se je obrnila na Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO), ki je nato incident preiskala.
Zaradi pritiska družine ter posredovanja SZO in Vseindijske mreže za zdravila je odbor AEFI 25. septembra 2021, po skoraj sedmih mesecih, sprejel, da je bila Lunawatina smrt povezana s cepivom.
Natančneje, zaradi redkega zapleta strjevanja krvi se ji je zmanjšalo število trombocitov v krvi, kar je povzročilo povečano krvavitev v možganih.
To je bila šele tretja smrt zaradi cepiva, ki jo je priznal AEFI. Postopek poročanja o smrtnih primerih, povezanih s cepivi, v podatkovno zbirko AEFI naj ne bi bil "enostaven".
V pritožbi v zadevi Yadav proti Maharashtri sta Lunawatina smrt in njena poznejša opredelitev kot smrt, povezana s cepljenjem, navedena kot "ex facie" dokaz "neresničnosti trditev ... obtoženih uradnikov in zdravnikov" glede varnosti cepiv COVID.
#ArrestBillGates: Gatesa in njegove fundacije v Indiji: polemike in pravne bitke v Indiji
V pritožbi v primeru Yadav proti Maharashtri je obširno omenjen Bill Gates, ki je opisan kot "običajni storilec množičnega umora s cepljenjem v zaroti z vladnimi uradniki".
Gates je omenjen tudi kot "mojster ..., ki proizvaja 'Covishield' v sodelovanju z inštitutom [Serum Institute]".
Pritožba zahteva, da se Gatesu, Poonawalli in drugim izvedejo testi na detektorju laži, možganskem zemljevidu in narkoanalizi, da bi "razkrili celotno zaroto", ter zahteva registracijo "prvega informativnega poročila" (FIR) proti posameznikom, ki so cepiva tržili kot popolnoma varna.
Nekateri analitiki menijo, da je zahteva, naj Gates in drugi opravijo teste narkoanalize, zmedena, saj takšni testi na indijskih sodiščih niso pravno dopustni, ker je zaslišana oseba v stanju polzavesti.
V pritožbi je navedeno, da je treba Gatesa in Poonawallo obravnavati kot "sostorilca množičnega umora", ki sta "delala le za dobrobit podjetij za proizvodnjo cepiv", zaradi česar bi jima v Indiji grozila smrtna kazen in zaplemba premoženja.
V pritožbi je navedeno, da je v skladu z indijsko zakonodajo lahko nekdo spoznan za krivega lažnega trženja izdelka z "naročilo in opustitev".
V pritožbi so omenjene tudi dejavnosti Fundacije Billa in Melinde Gates (BMGF) v Indiji, vključno z domnevnim spodbujanjem partnerstva med podjetjem AstraZeneca in Univerzo Oxford pri razvoju cepiva Covishield, ki je bilo nato dobavljeno v države, kot je Indija.
Omenjeno je tudi, da je fundacija BMGF junija 2020 predhodno namenila 750 milijonov dolarjev za razvoj cepiva družbe AstraZeneca na univerzi Oxford in pogojno financiranje v višini 150 milijonov dolarjev inštitutu Serum.
V objavi na svojem uradnem blogu decembra 2020 je Gates zapisal, da je njegova fundacija "prevzela del finančnega tveganja" za cepivo, tako da v primeru, da cepivo univerze Oxford-AstraZeneca ne bo odobreno, inštitutu Serum "ne bo treba prevzeti celotne izgube".
Pritožba v primeru Yadav proti Maharaštri se sklicuje na predhodne sodne odločbe proti družbama Gates in BMGF v Indiji. Eden takih primerov je sodba indijskega vrhovnega sodišča v zadevi Kalpana Mehta proti Uniji Indije (2018) v zvezi s smrtjo osmih otrok ženskega spola, ki so sodelovali v nepooblaščenem preskušanju dveh cepiv proti humanemu papilomavirusu (HPV): Gardasil, ki ga proizvaja Merck, in Cervarix, ki ga proizvaja GlaxoSmithKline (GSK).
Poskus, ki se je začel leta 2009, je potekal v dveh indijskih zveznih državah, Andhra Pradeš in Gudžarat. Izvedla ga je ameriška nevladna organizacija Program za ustrezno tehnologijo v zdravstvu (PATH) s sedežem v Seattlu, ki je povezana s programom BMGF za cepljenje otrok.
V zvezi s temi smrtnimi primeri se pritožba Yadav proti Maharashtri sklicuje na poročilo indijskega parlamentarnega odbora, ki je ugotovil, da so bili vladni uradniki "vpleteni v zaroto", skupaj s priporočilom, naj se preiščejo BMGF in druge nevladne organizacije, povezane z Gatesom.
Po navedbah v pritožbi je bila "dokazna vrednost" poročila potrjena v zadevi Kalpana Mehta proti Indijski uniji.
Polemika o smrtnih primerih, ki so bili posledica preizkusa cepiva proti HPV, je maja 2021 v Indiji privedla do množične kampanje, ki je zahtevala, da se Gatesu in njegovi fundaciji zaračuna odgovornost za te smrti, saj sta financirala program cepljenja.
Zaradi te kampanje se je tisti mesec na indijskem Twitterju pojavil hashtag #ArrestBillGates, ki je Gatesa in njegovo organizacijo obtožil, da sta dekleta uporabila kot "poskusne zajčke".
Za sodelovanje deklic v poskusu, v katerem je sodelovalo 14 000 plemenskih deklic, starih od 10 do 14 let, od katerih mnoge niso živele s starši, ampak v vladnih hostlih, v mnogih primerih niso pridobili soglasja staršev.
V nekaterih primerih je bilo "soglasje" staršev sestavljeno iz odtisa palca revnih in nepismenih staršev deklic, za mnoga dekleta pa ni bilo mogoče najti nobenega obrazca soglasja.
Simptomi, ki so jih doživljala dekleta, so bili epileptični napadi, zgodnji začetek menstruacije, močne krvavitve, hudi menstrualni krči, hude bolečine v trebuhu, glavoboli in nihanje razpoloženja.
Indijska vlada je v preiskavi ugotovila, da smrt deklic ni bila povezana s cepljenjem, vendar so bile pri preskušanju cepiva odkrite etične in regulativne pomanjkljivosti, zaradi katerih je bil BMGF leta 2013 izključen iz državnega programa cepljenja.
Kljub temu je fundacija še naprej sodelovala z indijskim ministrstvom za zdravje prek njegove enote za tehnično podporo cepljenju (ITSU).
Kljub temu sklep preiskovalnega odbora, da smrti niso bile povezane s cepljenjem, temveč so bile posledica vzrokov, kot so samomor, nenamerna utopitev, malarija, virusne okužbe in subarahnoidna krvavitev, ni ostal nesporen.
Predstavniki nevladne organizacije Sama Women's Health so marca 2010 obiskali eno od prizadetih regij, Khammam, na misiji za ugotavljanje dejstev. Kot je poročal indijski časnik Economic Times, je poročilo Sama pokazalo, da "cepiva HPV kot možnega, če ne celo verjetnega vzroka za samomorilne misli ni mogoče izključiti" za smrt deklet.
V pritožbi Yadav proti Maharashtri so izpostavljene tudi dejavnosti Gatesa in BMGF v zvezi z dajanjem cepiv proti otroški paralizi v Indiji, ki jih je BMGF financiral v višini 450 milijonov dolarjev.
Program je predvideval dajanje 50 odmerkov cepiva otrokom, mlajšim od pet let, prek prekrivajočih se programov cepljenja.
Ta kampanja je bila kriva za "uničujočo epidemijo akutne ohlapne paralize brez polio (NPAFP), ki je med letoma 2000 in 2017 nad pričakovanim obsegom ohromila 490 000 otrok [v Indiji]".
Leta 2017 je bilo Gatesovo sodelovanje v kampanji za cepljenje proti otroški paralizi "zmanjšano". Po tem so se "stopnje NPAFP strmo znižale".
Kot je podrobno opisano v znanstveni študiji, objavljeni leta 2012:
"Na nacionalni ravni je stopnja ne-polio AFP zdaj 12-krat višja od pričakovane. V zveznih državah Utar Pradeš (UP) in Bihar, ki imata pulzne obhode polio skoraj vsak mesec, je stopnja nepolio AFP 25- in 35-krat višja od mednarodnih norm ... Otroci, pri katerih je bila ugotovljena nepolio AFP, so imeli več kot dvakrat večje tveganje za smrt kot tisti z divjo okužbo s polio.
"Mednarodna pogostnost nepoliomske AFP naj bi bila 1 do 2/100 000 v populaciji, mlajši od 15 let ... Leta 2011 je bilo v tem letu na novo paraliziranih dodatnih 47 500 otrok, kar presega standard 2/100 000 nepoliomske AFP, ki je splošno sprejet kot norma ... [t]ega velikega presežka v pogostnosti paraliz niso raziskovali kot možnega signala, prav tako si niso prizadevali, da bi poskušali preučiti mehanizem za ta skokovit porast nepoliomske AFP.
"Z vidika Indije je bila ta naloga izjemno draga tako v smislu človeškega trpljenja kot v denarnem smislu. Mamljivo je ugibati, kaj bi lahko dosegli, če bi 2,5 milijarde dolarjev, porabljenih za poskus izkoreninjenja otroške paralize, namenili za vodo in sanitarne razmere ter rutinsko cepljenje."
Posebno cepivo, ki so ga prejeli indijski otroci, je bilo oralno cepivo proti otroški paralizi. S 1. januarjem 2000 je CDC to cepivo umaknil iz programov cepljenja, razen v "posebnih okoliščinah", saj je bilo ugotovljeno, da je oralno cepivo povzročalo otroško paralizo.
Kljub temu naj bi Gates najel znanega indijskega igralca Amitabha Bachchana, da bi s serijo televizijskih oglasov promoviral oralno cepivo proti otroški paralizi.
Gates in Poonawalla v središču spora o cepivu v Indiji
Indija je med večino držav sveta izstopala s tem, da proizvajalcem cepiva COVID-19 ni ponudila splošne imunitete.
Leta 2021 so pogajanja indijske vlade s podjetjem Pfizer propadla, ko mu indijski regulativni organi niso hoteli zagotoviti pravne zaščite z odškodnino.
Takšna zaščita ni bila zagotovljena trem cepivom COVID-19, ki so v Indiji prejela dovoljenje za uporabo v nujnih primerih: Covishield, Covaxin in Sputnik V.
Vendar to ni bilo brez nasprotovanja. Poonawalla je kot vodja indijskega inštituta Serum Institute zahteval zaščito pred tožbami zaradi poškodb cepiva COVID.
V tožbi v primeru Yadav proti Maharaštri so Poonawalla in drugo osebje inštituta Serum, ki proizvaja cepivo Covishield, opisani kot "sokrivci" za Kadvejevo smrt in kot "običajni storilci kaznivih dejanj ustvarjanja dobička s prodajo cepiv s smrtonosnimi stranskimi učinki", kar jih uvršča "v kategorijo množičnih morilcev".
Vendar pa polemike glede Gatesovega in Poonawallovega dela, povezanega s cepivi, v Indiji presegajo primer Yadav proti Maharashtri.
Aprila 2021 sta bila na primer Gates in fundacija BMGF deležna kritik, ker sta zavrnila delitev tehnologije cepiva COVID-19 z Indijo in drugimi državami v razvoju.
Zaradi teh kritik je izvršni direktor sklada BMGF Mark Suzman spremenil smer in podprl začasno opustitev glede intelektualne lastnine, povezane s cepivi.
Leta 2006 je fundacija BMGF skupaj z indijsko vlado kot javno-zasebno partnerstvo ustanovila fundacijo Public Health Foundation of India (PHFI). PHFI delno financirajo farmacevtska podjetja, vključno s Pfizerjem in Merckom.
PHFI je bila dejavna tudi pri pripravi raziskav, povezanih s COVID-19, pri čemer je vsaj ena taka študija z naslovom "Vpliv raznolikosti pridelkov na raznolikost prehrane kmetov v Indiji v času COVID-19" segala tudi na področje kmetijstva.
Na omenjenem obisku v Indiji novembra 2019 je Gates pohvalil tri indijske proizvajalce cepiv, vključno z inštitutom Serum.
Toda Gatesova povezava z inštitutom Serum presega besedne pohvale. Inštitut Serum je od novembra 2012 prejemnik nepovratnih sredstev BMGF - v tem prvem primeru za razvoj cepiva proti HPV. Gates si je v začetku istega leta ogledal inštitut Serum.
Oktobra 2020 je inštitut Serum od BMGF prejel 4 milijone dolarjev nepovratnih sredstev za podporo raziskavam in razvoju v okviru odziva na COVID-19, avgusta 2020 pa se je inštitut Serum v sodelovanju z BMGF in GAVI-The Vaccine Alliance dogovoril za izdelavo do 100 milijonov odmerkov cepiva COVID-19 za države z nizkimi in srednjimi dohodki.
Zveza GAVI, znana tudi kot "zavezništvo za cepiva", razglaša poslanstvo "reševati življenja in varovati zdravje ljudi" ter navaja, da "pomaga cepiti skoraj polovico otrok na svetu proti smrtonosnim in izčrpavajočim nalezljivim boleznim".
Organizacija GAVI je bila ustanovljena leta 1999, BMGF pa je bil eden od njenih soustanoviteljev in eden od štirih stalnih članov upravnega odbora.
GAVI nato opisuje svoje temeljno partnerstvo z različnimi mednarodnimi organizacijami, vključno z WHO, UNICEF-om, Svetovno banko in BMGF.
Kot je že poročal The Defender, je organizacija GAVI s svojo pobudo INFUSE pozvala k "inovacijam, ki izkoriščajo nove tehnologije za posodobitev postopka identifikacije in registracije otrok, ki najbolj potrebujejo cepiva, ki rešujejo življenja".
GAVI tesno sodeluje tudi z združenjem ID2020 Alliance, ustanovljenim leta 2016, ki trdi, da se zavzema za "etične pristope k digitalni identifikaciji, ki varujejo zasebnost", in dodaja, da "pravilno izvajanje digitalne identifikacije pomeni zaščito državljanskih svoboščin".
Microsoft je ustanovni član zavezništva ID2020 (leta 2018) in se zdi, da je njegov partner, Kim Gagné, predsednik upravnega odbora ID2020, pa je nekdanji direktor Microsofta.
Dejavnosti organizacije GAVI v Indiji so povezane s polemikami. GAVI je skupaj s PHFI in BMGF promoviral petvalentno cepivo, ki združuje pet cepiv - proti davici, hepatitisu B, tetanusu, oslovskemu kašlju in hemofilusu influence tipa B (ki povzroča pljučnico in meningitis) - v eno.
Indijsko ministrstvo za zdravje je ugotovilo, da je bila smrt treh dojenčkov v indijski zvezni državi Tamil Nadu "dosledno vzročno povezana z imunizacijo", tj. s cepivom Pentavalent, medtem ko je bilo skupno 54 smrti dojenčkov z AEFI razvrščenih kot smrti zaradi neželenih učinkov.
Organizacija GAVI je avgusta 2009 zagotovila 165 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev za postopno uvedbo cepiva Pentavalent v Indiji, poleg tega pa je pet let po tem subvencionirala vsako injekcijo.
Zdi se, da med indijsko vlado in organizacijo GAVI obstajajo tudi regulativni prijemi in "vrtljiva vrata", kot je primer Anuradhe Gupte, nekdanje uradnice indijskega ministrstva za zdravje in direktorice nacionalne zdravstvene misije. Gupta je bila leta 2014 imenovana za namestnico generalnega direktorja GAVI in je na tem položaju še danes.
Gates vpleten v sporne sheme digitalnih osebnih dokumentov v Indiji
Leta 2009 je indijska vlada uvedla nacionalni sistem digitalnih identifikacijskih kartic, znan kot Aadhaar, ki je zdaj največji biometrični identifikacijski sistem na svetu.
Kartica Aadhaar vsebuje biometrične in demografske podatke ter posameznikom zagotavlja edinstveno 12-mestno identifikacijsko številko, ki pa sama po sebi ne velja za dokaz indijskega državljanstva, temveč le za dokaz o indijskem prebivališču.
Identifikacijska številka Aadhaar je bila povezana s številnimi javnimi in zasebnimi storitvami, vključno z odprtjem bančnih računov, preverjanjem volilne identitete, vlaganjem napovedi za odmero dohodnine, izvajanjem digitalnih plačil, prejemanjem državnih pokojnin, subvencij in socialnih prejemkov ter registracijo mobilnih kartic SIM.
Sistem Aadhaar je v Indiji sprožil polemike, na primer zaradi načrtov vlade, da ga poveže z nacionalno zbirko podatkov o volivcih.
Leta 2017 so poročali, da so bolnike z virusom HIV v Indiji silili v predložitev številke Aadhaar, zaradi česar so zaradi skrbi glede zasebnosti opustili programe zdravljenja.
Tudi kitajski hekerji naj bi bili tarča podatkovne zbirke Aadhaar.
Aadhaar je bil tudi v središču pravnih sporov. Indijsko vrhovno sodišče je leta 2013 razsodilo, da se nobeni osebi ne sme zavrniti vladnih storitev, ugodnosti ali subvencij, ker nima kartice Aadhaar.
Kasnejša sodba vrhovnega sodišča iz leta 2018 je potrdila ustavnost sistema Aadhaar, vendar je ugotovila, da ga zasebne organizacije, kot so banke ali ponudniki mobilne telefonije, ne morejo obvezno uporabljati.
Skupine civilne družbe v Indiji, kot je Citizens Forum for Civil Liberties, so izrazile nasprotovanje sistemu Aadhaar na podlagi pomislekov glede zasebnosti. Nacionalni svetovalni svet in Centralni svet za jamstvo zaposlovanja v Indiji sta Aadhaaru nasprotovala "na podlagi državljanskih svoboščin".
Kljub temu je Gates na svojem osebnem blogu pohvalil sistem Aadhaar - opisal ga je kot "dragoceno platformo za izvajanje programov socialnega varstva in drugih vladnih storitev" - in Nandana Nilekanija, ki je razvil sistem Aadhaar in ki zdaj sodeluje s skupino Svetovne banke, da bi drugim državam pomagal razviti podobne sisteme.
Gates je zavrnil tudi pomisleke glede zasebnosti v zvezi s sistemom Aadhaar, ko je izjavil, da "sistem Aadhaar sam po sebi ne predstavlja nikakršnega vprašanja glede zasebnosti, saj gre le za shemo za preverjanje biološke identitete," in dodal, da "smo [skupina BMGF] financirali Svetovno banko, da bi ta pristop Aadhaar prenesla v druge države."
Indijska vlada je leta 2020 napovedala začetek digitalne misije Ayushman Bharat, sistema, ki bi dopolnjeval sistem Aadhaar z zagotavljanjem edinstvene digitalne zdravstvene identifikacije vsem državljanom, ki bi bila povezana z njihovimi osebnimi zdravstvenimi kartotekami.
Program je bil sprva preizkušen v šestih indijskih regijah, 27. septembra 2021 pa se je začel izvajati na nacionalni ravni. Do novembra 2021 je bilo 96 % uporabnikov digitalne misije Ayushman Bharat povezanih s sistemom Aadhaar.
Začetek delovanja si je prislužil Gatesovo pohvalo. Na Twitterju je čestital indijskemu predsedniku Modiju in zapisal, da bo program "pomagal zagotoviti pravično in dostopno zdravstveno oskrbo ter pospešil napredek pri doseganju indijskih zdravstvenih ciljev".
Zlasti oktobra 2021 je digitalna misija Ayushman Bharat prejela 350.690 dolarjev nepovratnih sredstev sklada BMGF za podporo "uvajanju in krepitvi", kar je sprožilo pomisleke glede zasebnosti, informiranega soglasja in uhajanja podatkov.
Zahteve za svobodo obveščanja so razkrile, da so indijski organi ustvarili zdravstvene identifikacijske številke za posameznike, ki so ob prejemu cepiva COVID-19 predložili svojo številko Aadhaar, in jih tako brez informiranega soglasja vpisali v digitalno misijo Ayushman Bharat.
*
Indijsko sodišče je Bilu Gatesu, indijski vladi in inštitutu Serum Institute of India - največjemu svetovnemu proizvajalcu cepiv - odredilo, da predložijo uradne odgovore v zvezi s primerom, ki ga je vložil oče 33-letnega zdravnika, ki je umrl po prejemu cepiva Covishield COVID-19 podjetja AstraZeneca.
*
Višje sodišče v Bombaju se je seznanilo z zadevo in izdalo obvestilo v primeru umora s cepivom Dr. Snehal Lunawat, v katerem se zahteva začasna odškodnina v višini 1000 croresov rupij (približno 126 milijonov dolarjev).
Odvetnik Billa Gatesa je nastopil pred višjim sodiščem in sprejel poziv višjega sodišča.
Osrednja vlada je izdala potrdilo o preiskovalnem poročilu, da je bila smrt Dr. Snehala Lunawata posledica stranskih učinkov cepiva covishield.
Peticija zahteva tudi ukrepanje proti družbenim medijem, kot so Facebook, YouTube, Google in glavni mediji, ki širijo lažno pripoved in teorije zarote, da so cepiva popolnoma varna, ter zatirajo novice in informacije o stranskih učinkih, neučinkovitosti ali neuspešnosti cepiv.
Obvestilo je namenjeno tudi Dr. V. G. Somaniju - generalnemu nadzorniku zdravil v Indiji in Dr. Randeepu Gulerii, nekdanjemu direktorju AIIMS, ki sta širila lažne zgodbe o tem, da so cepiva popolnoma varna.
Vrhovno sodišče je izdalo tudi obvestilo osrednji vladi v zvezi s smrtjo dveh otrok iz Hyderabada in Tamilnada zaradi cepiva.
Višje sodišče v Kerali je tudi pozvalo centralno vlado, naj predloži izjavo o odgovoru v primeru smrti s cepivom Nove Sabu in drugih.
Centralna vlada je Višje sodišče obvestila, da oblikuje smernice za dodelitev odškodnine žrtvam stranskih učinkov cepiv in posledičnih smrti.
*
Jan 22, 2022
